Vzajemna zagovarja ohranitev obstoječega statusa družbe za vzajemno zavarovanje

Na skupščini zastopnikov članov Vzajemne je bilo obravnavanih in potrjenih več sklepov, povezanih s statusnim preoblikovanjem Vzajemne in morebitno razdelitvijo premoženja iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in članom Vzajemne. Več kot 800.000 članic in članov Vzajemne nasprotuje vladnemu Predlogu zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne; ne podpira neupravičenega vračila tistih sredstev ZZZS-ju, ki so bila ob ustanovitvi prenesena na Vzajemno; ob morebitni razdelitvi premoženja z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa podpirajo razdelitev premoženja na način, da se to razdeli vsem članom Vzajemne, ki so člani Vzajemne na podlagi pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.  

Aleš Mikeln, MBA, predsednik uprave Vzajemne, je pojasnil, da Vzajemna s sprejetimi sklepi nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev učinkovitega zdravstvenega sistema, ki v ospredje postavlja pacienta. »S sprejetimi sklepi želimo ohraniti odločevalsko avtonomijo članov Vzajemne in preprečiti njihovo oškodovanje ter protiustaven poseg v njihovo lastninsko pravico,« je še poudaril Mikeln.

Uprava in nadzorni svet sta zastopnike članov seznanila z vladnim Predlogom zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. v. z., in spremembi statusa Vzajemne kot družbe za vzajemno zavarovanje, ki opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti, v delniško družbo. Sprejet je bil predlagani sklep, s katerim skupščina nasprotuje tovrstnemu predlogu. »Zakonski predlog, kot ga je podala Vlada RS, neupravičeno posega v avtonomijo gospodarske družbe in lastninsko pravico njenih članic in članov. Samo članice in člani Vzajemne so tisti, ki imajo pravico avtonomno odločati o morebitnem statusnem preoblikovanju Vzajemne. Prav tako pa časovnica načrtovanega preoblikovanja v delniško družbo nikakor ni primerna, saj lahko ta postopek dodatno ogrozi poslovanje in obstoj družbe. Ocenjujemo, da bo članom povzročena škoda,« sprejeti sklep utemeljuje Mikeln, ki poudarja, da se bo Vzajemna še naprej zavzemala za obstoječi status družbe za vzajemno zavarovanje. V luči tega so zastopniki članov Vzajemne upravi in nadzornemu svetu naložili, da izpeljeta vse aktivnosti, da Vzajemna ohrani obstoječi status družbe za vzajemno zavarovanje. 

Sprejet je bil tudi sklep, da skupščina Vzajemne ne podpira morebitnega vračila tistih sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so bila ob ustanovitvi prenesena na Vzajemno. »Hkrati so zastopniki članov upravi in nadzornemu svetu naložili, da izpeljemo vse potrebne aktivnosti, da ne bo prišlo do neupravičenega vračila sredstev, ki se jim je ZZZS ob ustanovitvi Vzajemne odpovedal. Ocenjujemo, da bi s takim vračilom oškodovali člane Vzajemne,« je pojasnil Mikeln.

Prav tako pa so zastopniki članov Vzajemne sprejeli sklep, ki sta ga predlagala uprava in nadzorni svet, da skupščina Vzajemne ob morebitni razdelitvi premoženja z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpira razdelitev premoženja na način, da se to razdeli vsem članom Vzajemne, ki so člani Vzajemne na podlagi pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. 

Namesto predloga zakona Vzajemna predlaga, da se sprejme zakonodajna rešitev, v skladu s katero se premoženje, ki bo na dan 31. 12. 2023 ostalo z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, razdeli med članice in člane Vzajemne z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. 

Takšna rešitev ne zahteva preoblikovanja Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo, s čimer članice in člani ohranijo pravico odločanja o prihodnjem poslovanju družbe. Hkrati se zaščiti interes tistih članic in članov, ki bodo s prenehanjem izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na obstoječ način in posledičnim prenehanjem zavarovalnih pogodb izgubili vse članske pravice.

Vzajemna je na predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba naslovila prošnjo za srečanje, na katerem želi predstaviti svoje pripombe in predloge rešitev, saj vladni predlog zakona posega v lastninsko pravico in položaj več kot 800.000 državljank in državljanov in v njihovo pravico, da kot članice in člani Vzajemne odločajo o usodi zavarovalnice. Prav tako vladni predlog močno posega v nadaljnje poslovanje Vzajemne in s tem zavarovalniški sektor kot celoto.

»Vzajemna je samostojen in avtonomen gospodarski subjekt. Prepričani smo, da mora to pomeniti tudi avtonomno odločanje o prihodnosti poslovanja. Zastopniki članic in članov Vzajemne so s sklepi, sprejetimi na današnji skupščini, jasno izrazili svojo voljo. Naša naloga je, da jo izpolnimo, s tem pa preprečimo tudi oškodovanje članic in članov. Še naprej pa se zavzemamo za dialog in skupno iskanje rešitev, z mislijo na vzdržen in močan zdravstveni sistem, ki bo poskrbel za paciente,« je zaključil Mikeln.