Plačila in trajniki

Kaj je e-račun?

  • E-račun je račun, ki ga Vzajemna, d.v.z., kot izdajatelj izda prejemniku računa v elektronski obliki in ki se preko sistema E-račun posreduje do prejemnika.
  • E-račun je izdan v standardni elektronski obliki in enakovredno nadomešča račun v papirni obliki.

Prednosti plačevanja z e-računom

  • Prejem e-računa je možen neposredno v vašo spletno banko in /ali na vaš elektronski naslov.
  • Enostavno in hitrejše plačevanje.
  • Nižji stroški plačevanja (plačilo računa v spletni banki je praviloma nižje od plačila na bankomatu ali na bančnem okencu).

Kako se naročim na prejemanje e-računa?

Preko svoje spletne banke ali z izpolnitvijo in posredovanjem obrazca »Vloga za e-račun«, ki ga najdete na tej strani.

Bi radi položnice Vzajemne plačevali z e-računom?

Natisnjeno in izpolnjeno vlogo za e-račun lahko oddate na najbližji poslovalnici Vzajemne ali jo pošljete:

  • na elektronski naslov eracun@vzajemna.si ali
  • po pošti na naslov: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana.

Direktna obremenitev SEPA (kratica SDD) je plačilna storitev, s katero iz kritja na svojem transakcijskem računu poravnavate obveznosti do prejemnikov plačil v Sloveniji in tudi v več kot 30 državah Evrope, ki so del enotnega območja plačil v evrih oziroma območja SEPA.

Plačniki (zavarovalci) podpis soglasja za vzpostavitev SDD, spremembo ali ukinitev SDD urejate le v poslovalnicah Vzajemne. Lahko pa SDD urejate tudi prek spleta, z izpolnitvijo Soglasja za direktno obremenitev SEPA. Na podlagi izpolnjenega Soglasja vam bomo uredili direktno obremenitev SEPA in vas o tem pisno obvestili.

Na Vzajemni izvajamo SDD glede na zapadlost 18. ali 28. v mesecu.

Za izvajanje SDD storitev veljajo splošni pogoji bank, s katerimi se lahko seznanite pri svoji banki.

Za vsa dodatna pojasnila smo dosegljivi na brezplačni telefonski številki 080 20 60 ali na elektronskem naslovu: info@vzajemna.si.


Odločite se za direktno obremenitev SEPA in pridobite dobroimetje!

Prejmite 10 EUR dobroimetja za spremembo načina plačila v direktno obremenitev.

V Vzajemni spodbujamo brezpapirno poslovanje in vas vabimo k spremembi plačilnega, instrumenta za zavarovalne premije. Namesto položnice oziroma UPN plačilnega naloga vam predlagamo plačilo premij preko direktne obremenitve SEPA (v nadaljevanju: SDD) na vašem TRR računu. Tako si poenostavite plačevanje položnic za zavarovanja in hkrati lahko znižate mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (na dopolnilno zdravstveno zavarovanje vam pri plačilnem instrumentu SDD priznamo popust v višini 3 %*).

Vsem, ki se boste odločili za plačevanje preko SDD bomo podarili dobroimetje v višini 10 EUR. Unovčite ga lahko pri vseh novo sklenjenih zavarovanjih Vzajemne, z izjemo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Dobroimetja ni mogoče unovčiti pri kratkotrajnih zavarovanjih (trajanje zavarovanj manj kot 12 mesecev). Za ureditev plačila preko SDD prosimo izpolnite spodaj pripravljeno soglasje in nam ga pošljite na naslov Vzajemna d.v.z, Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana.

O vzpostavitvi plačevanja preko SDD** vas bomo pisno obvestili in vam poslali kupon za dobroimetje. Želimo vam prijetne poletne dni in vas lepo pozdravljamo.

 

* V kolikor imate v premiji že upoštevan 3 % popust, je to najvišji zakonsko dovoljen popust in vam dodatnega popusta ne moremo odobriti.

** Ob vzpostavitvi plačevanja preko SDD se lahko zaradi različne dinamike plačil zgodi, da bo ob zamenjavi plačilnega instrumenta prvič prišlo do dvakratnega plačila znotraj enega meseca. To se zgodi, ker se plačilo preko UPN nanaša na premijo v tekočem mesecu in plačilo preko SDD za mesec vnaprej. Dokler SDD še ni vzpostavljena, boste za plačilo premij prejemali UPN.

POMEMBNO: Mirovanje je možno vzpostaviti samo pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, pri drugih vrstah zavarovanja mirovanje ni možno.

V obdobju mirovanja zavarovanja ne plačujete premije, zavarovalnica pa vam v času trajanja mirovanja ne omogoča zavarovalnega kritja.

Zavarovanje lahko miruje, če:

  • pridobite status študenta, 
  • pride do izgube ali spremembe statusa zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju v RS,
  • ste upravičenec do denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu oziroma do kritja doplačil iz proračuna,
  • prestajate pripor ali zaporno kazen,
  • ste na prostovoljnem služenju vojaškega roka,
  • drugi razlogi za mirovanje police, ki so v skladu z določili zavarovalnice (npr. bivanje v tujini).

Zahtevek za mirovanje z ustreznim potrdilom oziroma dokazilom lahko pošljete po pošti na naslov: Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana, lahko pa ga tudi skenirate in pošljete po e-pošti na naslov: reklamacije@vzajemna.si.

Ste spremenili stalno prebivališče, naslov za prejemanje pošte, priimek? Če pride do sprememb vaših osebnih in drugih podatkov, ste nam dolžni pravočasno oziroma najkasneje v 8 dneh od spremembe pisno sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov iz zavarovalne pogodbe, prenehanje statusa zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, prenehanje zavezanosti za plačevanje doplačil in druge okoliščine, ki so pomembne za zavarovalno pogodbo.

POMEMBNO! Če zaradi odhoda v tujino ali iz drugih razlogov nimate več statusa zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ste nas o tem dolžni obvestiti takoj oziroma najkasneje v 8 dneh od izgube statusa. Če nas boste pravočasno obvestili o izgubi statusa v obveznem zdravstvenem zavarovanju, bomo zavarovalno pogodbo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje prekinili z dnem izgube statusa v obveznem zdravstvenem zavarovanju, oziroma vzpostavili mirovanje, če boste tako želeli. Če nas o izgubi statusa v obveznem zdravstvenem zavarovanju ne boste obvestili pravočasno, bomo vašo zavarovalno pogodbo prekinili z dnem prejema obvestila skupaj z ustreznim dokazilom o izgubi statusa v obveznem zdravstvenem zavarovanju (t.j. obrazec »Izpis obveznih zdravstvenih zavarovanj osebe«, ki ga pridobite na ZZZS).

Z dnem 01.01.2021 stopi v veljavo naslednji Stroškovnik priprave predloga za izvršbo:

  • strošek priprave predloga za izdajo sodnega sklepa o izvršbi, za fizično osebo: 16,00 EUR
  • strošek priprave predloga za izdajo sodnega sklepa o izvršbi, za pravno osebo: 30,00 EUR

Stroškovnik priprave predloga za izvršbo je sprejela uprava Vzajemne, d.v.z., Ljubljana na seji dne 23.12.2020. Stroškovnik velja in se uporablja od 01.01.2021.

Od 1. januarja 2021 dalje bo Vzajemna, d.v.z., v sodnih postopkih, namenjenih izterjavi zapadlih neplačanih obveznosti, uveljavljala tudi povrnitev vseh stroškov, ki jih je kot upnik imela v zvezi z vsemi aktivnostmi, nastalih in potrebnih zaradi uveljavljanja plačila zapadlih obveznosti, in sicer skladno z objavljenim Stroškovnikom.

V skladu z zakonskimi določili in določili zavarovalnih pogojev ima Vzajemna, d.v.z. (v nadaljevanju Vzajemna ali upnik), pravico razdreti zavarovalno pogodbo, če zavarovanec oziroma druga zainteresirana oseba pravočasno (do zapadlosti) ne plača zavarovalne premije (t.i. plačilna nedisciplina) ter neporavnane obveznosti, skupaj s pripadajočimi obrestmi, izterjati po sodni poti (izvršba). Pred prekinitvijo pogodbe in pred aktivnostmi, povezanimi s sodno izterjavo, upnik dolžnika z opominom spomni in spodbuja k poravnavi nastalega dolga. Če dolžnik po opominu dolg poravnava, se izogne izvršbi in z njo povezanimi stroški. Opominjanje je po Obligacijskem zakoniku (OZ, tretji odstavek 937. člena) obvezno pri vseh zavarovalnih pogodbah.

Za izterjavo dolga po sodni poti mora upnik na sodišče vložiti predlog za izdajo sklepa o izvršbi, ki zahteva (z zakonom opredeljene) določena formalna ravnanja pri pripravi predloga, da ga lahko sodišče obravnava kot ustreznega in veljavnega. Sodna taksa za vložitev predloga za izvršbo znaša od 44,00 EUR dalje.

Na podlagi predloga za izvršbo, sodišče nato izda sklep s katerim predlogu v celoti ali delno ugodi, ali sklep s katerim predlog zavrne. Zoper izdani sodni sklep o izvršbi lahko dolžnik poda ugovor. Če je ta utemeljen, se izdani sklep o izvršbi razveljavi, zadeva pa se naprej obravnava pred sodiščem. Sodišče v tem primeru izvede pravdni postopek, v katerem pretehta trditve in dokaze obeh strank in odloči ali je zahtevek upnika utemeljen ali ne, odloča pa tudi o višini zahtevka. Če zahtevek ne presega višine 2.000,00 EUR, se zadeva obravnava kot spor majhne vrednosti, kjer veljajo posebna pravila, postopek je poenostavljen in zato praviloma krajši. Tudi v pravdnem postopku se plačuje sodno takso. Sodišče ob zaključku pravdnega postopka izda sodbo, ki nato predstavlja pravni temelj za plačilo dolžnika. Če dolžnik tudi po (pravnomočni) sodbi ne plača, je sodba temelj za postopek izvršbe.

Predmet izvršbe je tisti del premoženja dolžnika, na katerega se lahko poseže z namenom prisilne izterjave zapadle obveznosti. Predmet izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz izvršbe. Predmet izvršbe so tako lahko dolžnikovi denarni prejemki (plača, nadomestilo plače, pokojnina itd.), dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, dolžnikove premičnine (izvršba na dolžnikove premičnine se opravi z rubežem, cenitvijo in prodajo zarubljenih premičnin), itd. Upnik predlog za izvršbo posreduje sodišču, ki opravi izvršbo v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Upoštevaje vse navedeno velja, da je sodno uveljavljanje izterjave neplačanih obveznosti (izvršilni in morebitni pravdni postopek) vedno povezan z dodatnimi, izvršilnimi in morebiti tudi s pravdnimi stroški.  V skladu z zakonodajo (ZIZ, 38. člen) velja, da je vse izvršilne stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, dolžan povrniti dolžnik. Iz tega neposredno izhaja, da se, v primeru neplačila zapadlih obveznosti, katerih plačilo upnik terja po sodni poti, dolžnikova skupna obveznost še dodatno poveča, in sicer za plačilo sodne takse pri vložitvi predloga za izvršbo, morebitne sodne takse za začetek pravdnega postopka (v primeru vložitve ugovora s strani dolžnika), morebitne odvetniške stroške, stroške postavitve izvedenca, administrativne stroške itd.

V izogib sodnemu uveljavljanju neplačanih zapadlih obveznosti, pri katerem dolžniku nastajajo dodatni stroški in jih je skladno z zakonodajo dolžan tudi plačati, Vzajemna poziva vse zavarovalce k pravočasnemu in popolnemu plačevanju svojih obveznosti iz zavarovalnih pogodb.