Piše: Dr. Alenka Sever, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije

Težave z načrtovanjem opravil

Slednje so dokaj pogoste; opazimo pa jih šele takrat, ko se vrnemo v običajni tok življenja. Naložimo si preveč dela, nalog, pač v skladu s tem, kar smo pred tem lahko opravili. Težje določimo, kaj je pomembno in kaj je manj pomembno in lahko tudi počaka. Napišemo si urnik s seznamom opravil in potem zvečer preverimo, kaj smo naredili, uredili in česa nismo in zakaj nismo. Vsaj v prvih tednih je potrebno upoštevati večjo utrudljivost in počasnost.

Miselna upočasnjenost

Ena najpogostejših kognitivnih prizadetosti je upočasnjenost kognitivnega procesiranja, to pomeni, da obdelava informacij, potekanje kognitivnih procesov v možganih poteka bistveno počasneje, kot je to normalno. To pomeni, da v določeni časovni enoti lahko sprejmemo in obdelamo pomembno manjše število informacij, posledica tega je, da manj naredimo, da je delovna učinkovitost nižja. Če prilagodimo tempo dela naši trenutni zmogljivosti, bo pozornost učinkovitejša, pri delu bomo naredili manj napak. Postopno lahko začnemo tempo dela pospeševati, vendar je poudarek na postopnosti. Prav pa je, da obiščemo zdravnika, ki vas bo verjetno usmeril k nevrologu, ki po svoji strokovni presoji predpisal zdravila.

Čustvene spremembe

V prejšnjem sestavku smo pisali o spremembah izvršilnih sposobnosti in čustveni spremenjenosti. Spremembe čustvenega doživljanja in reagiranja so lahko direktna posledica možganske poškodbe, lahko pa so reaktivno pogojene, saj je razumljivo, da nas spremembe naših mentalnih sistemov in s tem tudi spremembe življenjske učinkovitosti ne puščajo nedotaknjene. Zato sta tesnobnost in depresivnost pogosto spremljevalci okrevanja po travmatski poškodbi možganov.  Delno bo reaktivna depresivnost manjša, če boste seznanjeni s potekom okrevanja in od sebe ne boste zahtevali več, kot zmorete. K boljšemu spoprijemanju s težavami vsekakor prispevajo dobre strategije razreševanja težav, ki jih vsakdo razvije v svojem življenju. Če imate občutek, da čustvenim  spremembam niste kos, obiščite zdravnika. V kolikor vam bo predpisal zdravila, jih nikakor ne uživajte po lastni presoji, temveč le po navodilih zdravnika.

V času okrevanja je uživanje alkohola, tudi v najmanjši meri, vam v škodo. Če drugega ne, vam bo alkohol priskrbel hud glavobol.

Težave se lahko razvijejo šele po določenem času

Zgodi se, da je okrevanje po poškodbi možganov sprva hitro, nekomplicirano, ni glavobolov, poškodovani je vesel in kar dobro funkcionira.  Ko pa je polno  obremenjen, se težave lahko razvijejo v polni meri – razvijejo se glavoboli, pozabljivost, raztresenost, depresivnost, razdražljivost. Postkomocionalni sindrom se namreč lahko razvije šele takrat, ko so prizadeti funkcionali polno obremenjeni.

Zdravnik in okolica nam ne verjame

Zgodi se, da težave trajajo dlje, kot bi po presoji zdravnika smele.  V tem primeru ima bolnik večkrat občutek, da mu zdravnik ne verjame, ali pa mu to tudi pove. Bolnik meni, da ni bil dovolj jasen, prepričljiv, zato se začne opazovati, pozoren je na vsako nevšečnost, dobesedno na vsako mišico, ki zatrepeta. Naslednjič pride v ambulanto lahko s celim spiskom težav, učinek pa je ravno obraten, kot si ga želi. Če vse spremlja tudi nespečnost, so težave še toliko bolj izrazite. O nespečnosti smo že pisali, tudi o tem, kaj človek lahko naredi sam, da si pomaga. V nobenem primeru pa naj si pri prijateljih, znancih ne »sposoja« uspaval. Če se bo zdravnik odločil za zdravila, jih je potrebno jemati po navodilih. V tem primeru vam skoraj ne preostane drugega, kot da na medmrežju poiščete samoplačniško specialistično ambulanto. Kajti, bolj ko se boste opazovali, bolj ko boste pozorni na vsako spremembo svojega razpoloženja, naravo glavobola itd., manj boste kredibilni.

Zakaj to tolikokrat poudarjamo?

Krizne situacije so za marsikaterega človeka past, v katero se ujame in začne jemati zdravila po lastni presoji , v naraščajoči količini. Temu so predvsem izpostavljeni ljudje, ki so manj samozavestni, nagibajo se k odvisnosti, razpolagajo s slabšimi strategijami spoprijemanja s težavami in imajo v ožjem družinskem krogu slabšo podporo.

Pomoč na medmrežju

Ko iščete pomoč na spletu, bodite pozorni na dodiplomsko in specialistično izobrazbo ponudnikov, na dodatne strokovne kvalifikacije in ne na pestro, tudi bombastično ponudbo vseh mogočih, tudi eksotičnih imen.

Literatura;
Sohlber, MM, Mateer,K: Cognitive rehabilitation: An integrative neuropsychologival approach, Taylor and Francis Books, New York, 2001
Sohlerg, M.M., Turkstra, L.S.:Optimizing Cognitive Rehabilitation , Gulford Press, New York,2011


Nazaj na seznam