Vzajemna želi razdeliti premoženje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med zavarovance

Po ocenah Vzajemne zdravstvene zavarovalnice bo do konca letošnjega leta ostalo manj kot 20 milijonov evrov premoženja z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ta sredstva želi Vzajemna po prenehanju izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v celoti razdeliti med svoje zavarovance z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po prenosu prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. 1. 2024 začel zbirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, želi Vzajemna svoje poslovanje nadaljevati kot družba za vzajemno zavarovanje, torej neprofitno in na temelju solidarnosti, ter s svojo ponudbo dodatnih zdravstvenih in ostalih zavarovanj ohraniti svoj položaj na zavarovalniškem trgu. 

Predstavniki Vzajemne so se včeraj udeležili sestanka na Ministrstvu za finance. Pogovor je tekel na temo 21. člena nedavno sprejete novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki v naslednjem letu predvideva preoblikovanje Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo. V Vzajemni smo prepričani, da bi to pomenilo neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov, razvrednotilo Vzajemno, pod vprašaj postavilo njeno prihodnje delovanje pod neznanim lastnikom in pomenilo veliko škodo za člane Vzajemne. Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln, MBA, je povedal: »Po naših ocenah bo do konca leta z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostalo približno 20 milijonov evrov premoženja, ki ga želimo razdeliti med svoje zavarovance z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Končna višina sredstev bo znana šele po prenehanju izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko bodo poplačane vse obveznosti s tega naslova. Naš cilj je na temelju naše ponudbe dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj vzpostaviti Vzajemno 2.0, ki bo še naprej delovala kot družba za vzajemno zavarovanje, to pomeni neprofitno in solidarno. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo zaščitili interese naših zavarovancev in članov.« Ob tem je poudaril, da Vzajemna zaradi vladne Uredbe o določitvi najvišje cene premije vsak mesec izgubi osem milijonov evrov, na kar je že opozorila vlado in podala tudi pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe na Ustavno sodišče. »Na kontinuirano povzročanje poslovne škode zaradi vladne Uredbe smo že večkrat opozorili Ministrstvo za finance in Vlado ter Državni zbor. Obenem smo Vlado Republike Slovenije prijavili Evropski komisiji zaradi kršitev evropskega pravnega reda in o tem obvestili mednarodno združenje vzajemnih zdravstvenih zavarovalnic AIM, katerega članica je Vzajemna,« je dodal. 

Dodatno so predstavniki ministrstva na sestanku razkrili, da nameravajo v okviru načrtovanega zakona o preoblikovanju Vzajemne Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nameniti ustanovni kapital Vzajemne, ki naj bi bil zavodov. Tako rešitev v Vzajemni zavračamo. Vzajemna je bila ustanovljena s sredstvi iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja, v okviru katerega je ZZZS izvajal dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Skupaj s temi sredstvi je Vzajemna prevzela tudi obveznosti z naslova prenesenih zavarovanj. To konkretno pomeni, da je Vzajemna kot gospodarska družba razpolagala le z majhnim delom ustanovnega kapitala, večji del pa je namenila zavarovancem za kritje doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz tega razloga se je ZZZS tudi odpovedal vračilu ustanovnega kapitala že ob sami ustanovitvi Vzajemne.[1] Do kapitala Vzajemne zato ZZZS ni upravičen. Če bi bila zavarovalnica vseeno prisiljena v izplačilo sredstev zavodu, pa bi to pomenilo neposredno oškodovanje zavarovancev in članov Vzajemne.

V Vzajemni verjamemo, da bo družba s svojim portfeljem dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj, ki smo ga razvijali in krepili v zadnjih desetih letih, ohranila svojo pozicijo na trgu. Vzajemna je namreč tudi brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja največja zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji. »Vzajemna 2.0 se bo lahko kot agilna in prilagodljiva družba za vzajemno zavarovanje hitro odzivala na potrebe svojih zavarovancev in jim še naprej nudila kakovostne storitve in zavarovalne produkte po njihovi meri,« je še dejal predsednik uprave Aleš Mikeln. 

_{[1] 2. člen Sklepa o spremembi in dopolnitvi določil statuta VZAJEMNE zdravstvene zavarovalnice, d.v.z. z dne 21. 10. 1999: »Sredstva ustanovitvenega kapitala se ne vrnejo ustanovitelju.«}

Priloga: 

- Izsek iz Sklepa o spremembi in dopolnitvi določil statuta VZAJEMNE zdravstvene zavarovalnice, d.v.z., z dne 21. 10. 1999.