Izračuni ZZZS potrjujejo nedodelanost vladnih ukrepov na področju financiranja zdravstva

Izračuni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije potrjujejo izračune aktuarjev, da trenutna z vladno Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja omejena premija ne zadošča za pokritje stroškov doplačil za zdravstvene storitve z naslova dopolnilnega zavarovanja. Na to dejstvo smo v Vzajemni opozorili že ob sprejemu Uredbe aprila letos. Jasno postaja, da so ukrepi, ki jih sprejema Vlada na področju zdravstva, in predlogi zakonov, ki jih vlaga v Državni zbor – med njimi predvsem predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. v. z., nedodelani. Žalosti nas, da Vlada v oblikovanje predlogov ne vključuje zavarovalnic, kljub naši pripravljenosti na sodelovanje.

Zaradi vladnega posega v svobodno gospodarsko pobudo, ki je tudi v nasprotju s pravnim redom Evropske unije, smo prvotno vložili tožbo na Upravno sodišče, trenutno pa čakamo na odločitev Ustavnega sodišča o zadevi. Na premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med drugim vplivajo višina in obseg doplačil, spremembe cen zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter medicinska inflacija. Po svoji vsebini je dopolnilno zdravstveno zavarovanje namreč v celoti odvisno od gibanj v obveznem zavarovanju. Višji odhodki ZZZS pomenijo hkrati višja doplačila k zdravstvenim storitvam in posledično tudi višjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnice nimamo vpliva na dejanske stroške za zdravstvene storitve, za katere doplačujemo z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vsaka odločitev zakonodajalcev o spremembah cen storitev in plač v zdravstvu pa ima neposreden vpliv na stroške zavarovalnic, ki izvajamo dopolnilno zavarovanje.

Po seji skupščine ZZZS so v zavodu za leto 2024 napovedali primanjkljaj v višini 140 milijonov evrov zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, ki ga bo zbiral ZZZS. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je povedala, da v zavodu ocenjujejo, da je trenutni znesek 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek prenizek glede na medicinsko inflacijo, ki je okrog devetodstotna, ter da predvidevajo, da bi se moral povečati vsaj za 10 evrov, s čimer bi znesek obveznega prispevka celo presegel 45 evrov. 

Glede na mnogokrat omenjene stroške poslovanja zavarovalnic, ki naj bi bili višji od stroškov zavoda, ter glede na večje število ljudi, vključenih v obvezni prispevek, bi bilo pričakovati, da bo izračun ZZZS bližji 40 evrom, vsekakor pa nižji od izračuna zavarovalnic. Vendar pa so izračuni ZZZS skoraj enaki, celo nekaj višji, od izračunov naših aktuarjev, na osnovi katerih je nadzorni svet Vzajemne julija potrdil predlog uprave za dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s 35,67 evra na 44,78 evra. Vzajemna v času veljavnosti Uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sicer svojim zavarovancem še naprej obračunava premijo v višini 35, 67 evra, skladno z Uredbo.

Glede na to, da je Vlada v odziv na dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ene od drugih zavarovalnic v aprilu sprejela Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kmalu nato pa sprejela novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T), s katero bo s 1. 1. 2024 dopolnilno zavarovanje prenesla v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo zbiral ZZZS, nato pa v zakonodajni postopek vložila še predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo, se zastavlja vprašanje o njihovih namenih. Zaradi sprememb financiranja zdravstvenega sistema Vzajemna ostaja brez 90 odstotkov prometa in je bila že prisiljena začeti izvajati program presežnih delavcev, zaradi katerega bo do konca leta zaposlitev izgubilo 65 zaposlenih. Vzajemna želi po prenosu dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek nadaljevati svoje delovanje na temelju vzajemnosti. To je potrdila Skupščina Vzajemne, ki je glas več kot 800.000 članic in članov Vzajemne. 

Skupščina nasprotuje vladnemu predlogu zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne. Prav tako ne podpira neupravičenega vračila tistih sredstev ZZZS-ju, ki so bila ob ustanovitvi prenesena na Vzajemno, ob morebitni razdelitvi premoženja z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa podpirajo razdelitev premoženja na način, da se to razdeli vsem članom Vzajemne, ki so člani Vzajemne na podlagi pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.