Kako se naša koža odzove na psihični stres

Znojenje, izsušena koža, gube, akne, podočnjaki, sivi lasje in poslabšanje nekaterih kožnih bolezni so le del neželenih sprememb, s katerimi se naša koža odzove in sporoča, da je organizem v neravnovesju oziroma v stanju stresa. Vsi poznamo občutek kako je biti »v stresu«, a ko ta postane kroničen in se z njim srečujemo vsakodnevno, ima lahko zelo resne posledice za zdravje. 

Stres lahko pusti posledice na koži.
Koža nam lahko sporoča, da je organizem v neravnovesju oziroma v stanju stresa (vir: Shutterstock)

Kako se bosta naše telo in duša odzvala ob dlje časa trajajoči izpostavljenosti stresu, je odvisno od vsakega posameznika oziroma od našega genskega zapisa. V splošnem pa velja, da se bodo različne vrste stresa na koži pri isti osebi zmeraj pokazale in izrazile bolj ali manj podobno.

Znano je in večina se nas zaveda, da kronični stres poveča tveganje za razvoj nevroz, depresije, bolezni srca in ožilja ter tvori proste radikale in slabi naš obrambni oziroma imunski sistem. Premalo pa se zavedamo in kar ne pomislimo na posledice stresa, ki jih ta povzroči naši koži, največjemu organu našega telesa, ki pomembno sporoča okolici in ljudem okrog nas, v kakšnem stanju in razpoloženju pravzaprav smo. 

Izsušena koža, akne, podočnjaki, poslabšanje kožnih bolezni so lahko znaki stresa.

Ko smo v stresu, naše telo misli, da je napadeno in se temu primerno skuša braniti. Proizvajati začne različne vnetne celice in vnetne markerje. Ker se število vnetnih celic poveča, lahko te sprožijo vnetja, posledica pa je poslabšanje ali izbruh različnih kožnih bolezni ali kožnih stanj, h katerim smo nagnjeni. Dalj časa trajajoča vnetja pa so pomemben dejavnik tvorbe prostih radikalov in staranja celic in tkiv.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj najpogostejših sprememb in bolezni kože, ki vam sporočajo, da ste v stresu. 

Prekomerno znojenje

Stres deluje preko od naše volje neodvisnega živčevja (gre za simpaticus in parasimpaticus) na draženje znojnic, predvsem v predelih, kjer imamo tako imenovane apokrine znojnice, to je v predelu pazduh in perigenitalno.

Mislim, da vsi poznamo občutek, ko nas oblije znoj v stresni situaciji, lahko pa se pojavljata nočno znojenje, oblivanje …, neredko kot posledica kroničnega stresa.  

Akne

Klinične izkušnje in laična opažanja že dolgo potrjujejo (neposredno) povezavo med stresom in pojavom ali poslabšanjem aken na koži. Moteče izbruhe aken povzroča hormon kortizol, ki ga telo pospešeno sintetizira v času stresa. Stranski učinek povečane količine kortizola v telesu je spodbujanje žlez lojnic k povečani tvorbi loja in zamašitev por s posledičnim izbruhom aken. Če se spopadate z aknasto kožo in vedno novimi izbruhi, je gotovo prav, da pomislite, kakšnim stresnim dejavnikom ste trenutno izpostavljeni in ali je to lahko razlog za poslabšanje stanja vaše kože.

Podočnjaki

Za podočnjake je po navadi/običajno značilna oteklina ali zabuhlost pod vekami. S starostjo ti postajajo pogostejši, saj nosilne mišice okoli oči oslabijo. Povešena koža zaradi izgube elastičnosti k temu seveda dodatno pripomore. Stres povzroča motnje spanja, zaradi pomanjkanja tega pa je pospešen nastanek znakov staranja, kot so drobne gubice, zmanjšana elastičnost in neenakomerna pigmentacija, kar tudi imenujemo podočnjaki.

Stres povzroča motnje spanja, te pa podočnjake in zabuhlost pod vekami.
Stres povzroča motnje spanja in pospeši znake staranja (vir: Shutterstock)

Suha koža

Stratum corneum ali povrhnjica je najbolj zunanja plast kože. Gre za celice rožene plasti, ki jim pravimo keratinociti, in za beljakovine ter predvsem lipide (maščobe), ki jih najdemo v in med celicami ter igrajo ključno vlogo pri tako imenovani barierni funkciji kože in s tem pri ohranjanju hidratacije kožnih celic. Ta plast kože deluje torej kot delno prepustna pregrada ali ščit, preprečuje transepidermalno izgubljanje vlage in izsušitev, hkrati pa kožo ščiti pred okoljskimi dejavniki. Stres lahko barierno funkcijo povrhnjice bistveno okrni, kar se kaže kot suha, srbeča koža brez leska, tega pa včasih ni mogoče popraviti niti z najboljšimi kremami. 

Poslabšanje obstoječih kožnih bolezni

Kot že omenjeno, kronični stres praviloma oslabi imunski sistem. A kako je to povezano s kožo? Oslabljen imunski sistem povzroči preko vnetja in hormonov neravnovesje v poseljenosti kože s saprofitnimi glivami in z bakterijami, zaradi česar se med drugim poruši tudi naravna mikrobna kožna flora. To sproži nov vnetni odziv in na novo povzroči vnetne ali poslabša že obstoječe kronične bolezni kože, kot so luskavica (psoriaza), atopijski dermatitis, ekcem, rozacea itd. Pride do nekakšnega začaranega kroga. Recimo atopični dermatitis imenujemo tudi nevrodermitis, kar jasno priča o vlogi stresa pri tej bolezni. Za luskavico je dolgo znano, da je stres pomemben sprožilni dejavnik bolezni. Nekatere avtoimunske, ki se kažejo na koži, recimo izpadanje las v krožnih žariščih in vitiligo (izguba pigmenta), se lahko pojavijo ob stresu. Tudi herpes pogosto izbruhne na koži, kadar smo v psihičnem stresu ali pa na soncu, kjer gre za druge vrste stres, ki pa tudi lokalno oslabi imunski sistem.  

Gube

Gube nastajajo zaradi izgube beljakovin v koži (predvsem kolagena), katerega sinteza se začne postopoma zmanjševati že po 25. letu starosti. K izgubljanju te pomembne beljakovine pripomore tudi stres, ki proces pospeši. Deloma vpliva na nastanek vnetja, deloma spodbuja nastanek prostih radikalov, vse seveda tu ni popolnoma jasno, so pa študije, največ je ameriških, že pred leti dokazale, da so bile ženske, ki so v življenju imele za sabo več stresnih situacij in/ali so izpostavljene kroničnemu stresu, videti tudi do deset let starejše v primerjavi s svojimi vrstnicami. 

Stres pospešuje staranje.
Stres pospešuje nastajanje gub zaradi izgube pomembnih beljakovin v koži (vir: Shutterstock)

Izpadanje las in sivi lasje

Star pregovor pravi, da stres povzroča sive lase. Na žalost to ni daleč od resnice. Melanin je pigment, ki se izloča iz melanocitov in daje lasem barvo. Staranje in kronični stres postopno zmanjšujeta količino proizvedenega melanina, posledica česar so sivi lasje oziroma izguba naravne barve las. Nemalokrat ugotavljamo, da se stres vmeša tudi v rastni cikel las, kar povzroča nastanek telogenega efluvija oziroma prekomernega izpadanja las, večjega kot običajno (za običajen štejemo izpad do 100 las na dan). 

Kako lahko omilimo posledice stresa na koži

Nekateri preprosti, morda osnovni, a ne nepomembni nasveti za izboljšanje stanja in videza kože, izpostavljene stresnim dejavnikom:

  • Jejte zdravo, pestro in čim manj toplotno obdelano hrano. 
  • Na dan popijte vsaj 2 L tekočine. Najbolj zdrava pijača je voda, saj nima dodanih sladkorjev, konzervansov in emulgatorjev, ki utegnejo sprožiti vnetna stanja na vaši koži.
  • Vsak večer si temeljito očistite kožo. Čiščenje je najpomembnejši korak v rutini nege kože.
  • V nego kože vpeljite uporabo seruma z aktivnimi učinkovinami glede na stanje vaše kože (npr. antioksidant vitamin C je odličen v boju proti drobnim gubicam, hiperpigmentacijam in blagim vnetnim stanjem). Na koncu nanesite še hranilno kremo, ki kožo navlaži in preprečuje izgubljanje vlage. 
  • Različne študije so dokazale pozitiven dolgoročni učinek prehranskih dopolnil, ki vsebujejo kolagen, hialuronsko kislino in vitamin C, na fine gubice in izboljšanje barierne funkcije kože. 
  • Prenehajte kaditi, ta je velik porabnik vitamina C, najpomembnejšega prekurzorja za sintezo kolagena. 
  • Izogibajte se pitju alkohola.
  • Dosledno ščitite kožo pred soncem. 
Stres, prehrana in kožne bolezni so močno povezani.
Zdrava prehrana lahko pomaga omiliti posledice stresa na koži (vir: Shutterstock)

Kako se lahko spopadamo s psihičnim stresom 

Nekateri vzroki stresa, kot sta nenadna smrt v družini ali izguba službe, so neizogibni. Vsak izmed nas pa ima možnost poiskati načine, kako obvladovati druge stresorje in se z njimi lažje spoprijeti. 

  • Vzemite si čas zase in za sproščujoče aktivnosti. Pojdite na sprehod v naravi in se nadihajte svežega zraka ter napolnite telo z novo energijo in svežino. 
  • Organizirajte si čas in si uredite urnik spanja. Vsako noč odspite približno osem ur. V fazi globokega spanca se vaš organizem regenerira, vaš um pa je pripravljen na nove izzive. Pomanjkanje spanja dokazano povečuje občutek stresa in povzroča depresivne motnje. 
  • Vzdržujte zdrav duh v zdravem telesu. Bodite fizično aktivni vsaj petkrat na teden. Sem spadajo tudi sprehodi v naravi. Fizična aktivnost vpliva na zmanjšanje izločanja in raven kortizola v telesu. 
  • O svojih težavah se pogovorite s svojci, poiščite uteho ali pomoč. Pogovor nam včasih pomaga ugotoviti, da so naše težave pravzaprav bistveno manjše, kot se nam zdi na prvi pogled. 

Koža lahko doživlja fizični in psihični stres

Poleg psihičnega stresa pa naša moža lahko doživlja tudi fizični stres. Med najpogostejše tovrstne obremenitve kože, ki puščajo svoje posledice, spada pretirano izpostavljanje soncu. Na naš največji organ negativno vplivajo tudi alkohol, tobak, katran, začimbe, temperaturne razlike in še kaj. Na srečo je izogibanje tem dejavnikom nekoliko lažje in bolj pod našim nadzorom kot izogibanje psihičnemu stresu.

Prvi korak v boju proti stresu je vsekakor zavedanje, da je vaše telo v stresu, in iskanje načinov za spoprijemanje s tem. Na vprašanje, kako se spoprijemati s stresom, ne obstaja univerzalen odgovor, obstajajo pa določene metode za vsakega posameznika, ki mu bodo pomagale obvladovati stresorje, na katere imamo vpliv. Obvladovanje stresnih dejavnikov je dobra pomoč, ki nam pomaga v boju proti zgodnjim znakom staranja in izbruhom ali poslabšanjem vnetnih in kroničnih bolezni kože. 

Pišeta:

prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije, Dermatologija Bartenjev

Ana Šujica, študentka 6. letnika medicine

Nazaj na Nasveti