Kakšni so znaki borelioze?

Borelija, borelioza, lymska bolezen ali lajmska bolezen je posledica okužbe z bakterijo Borrelia burgdorferi. 

Bakterija spada v družino spirohet in se na človeka prenese iz okuženega klopa, medtem ko ta sesa kri.

Je najpogostejša klopno prenosljiva bolezen v Sloveniji. Pogosta je tudi drugod po Evropi, prav tako v Severni Ameriki. Klop se okuži s sesanjem krvi okužene gozdne živali, kot so mali gozdni sesalci, ptice, lahko pa so okužene tudi večje gozdne živali, npr. srnjad. 

Za razvoj bolezni je dovzeten prav vsak, ki ga ugrizne okuženi klop. Prav tako predhodna okužba ne pomeni imunosti. Bolezen lahko teoretično prenašajo tudi druge žuželke, ki sesajo kri (npr. komarji in obadi), vendar so taki primeri izjemno redki.

Pogled v zgodovino bolezni

Po nekaterih zapisih je borelioza zelo stara bolezen, stara najmanj 60.000 let. 

Prvi zapisi o simptomih, značilnih za lymsko boreliozo, so se pojavili v sredini 18. stoletja. Leta 1883 so bile prvič opisane rdečkaste spremembe na koži, ki so značilne za boreliozo. Leta 1930 pa so rdečico prvič povezali z nevrološkimi težavami. 

Okužbo z boreliozo so z antibiotiki prvič uspešno pozdravili leta 1949. Leta 1975 so ameriški znanstveniki raziskali okužbo z boreliozo in jo poimenovali lymska bolezen, po ameriškem mestu Lyme, kjer so zaznali veliko okuženost prebivalcev.

Slovenija in borelioza

V Sloveniji so boreliozo prvič diagnosticirali leta 1988, letno pa za to boleznijo pri nas v zadnjih letih zboli od 3.500 do 7.000 ljudi.

Med regijami sta po številu obolelih na prvem mestu Murska Sobota in Kranj, sledita Nova Gorica in Novo mesto.

Največ primerov obolenja se pojavi v poletnih mesecih, od maja do oktobra, pojavljajo se po celotni Sloveniji. Borelioza se pojavlja pri vseh starostih, največ obolelih je v starostni skupini od 35 do 65 let.

Glede na število primerov (197) na 100.000 prebivalcev smo v Sloveniji najbolj ogrožena populacija na svetu.

Ixodes Ricinus 5294521 1920

Simptomi

Simptomi bolezni so zelo raznoliki, zato je večkrat izjemno težko postaviti pravilno diagnozo. Pri nekaterih bolnikih se simptomi pokažejo šele več mesecev ali celo let po ugrizu okuženega klopa, nekateri se ugriza klopa sploh ne spomnijo. 

Najznačilnejše so spremembe na koži, pojavijo pa se lahko tudi naslednji simptomi:

- glavobol,

- slabo počutje,

- bolečine v mišicah in sklepih.

Okrog mesta ugriza se pojavi rdečina, ki na sredini bledi in se počasi širi po koži. Rdečina se lahko pojavi le okrog mesta ugriza, lahko pa tudi drugod po telesu. 

Pri nekaterih obolelih sploh ne pride do kožnih sprememb in se prizadetost organov ali sistemov (sklepov, živčevja, mišic, oči, srca …) pokaže mnogo kasneje.

Diagnoza je potrjena s krvnimi preiskavami.

Potek bolezni

Potek bolezni lahko delimo na zgodnje in pozno obdobje. Zgodnje obdobje lahko nadalje razdelimo na lokalizirano in razširjeno obdobje. Tako dobimo 3 faze bolezni.

Za prvo fazo so značilne bolezenske spremembe na koži. Rdečina se pojavi na mestu ugriza klopa in se postopoma širi. Številni bolniki nimajo drugih znakov bolezni, redki pa celo sami ozdravijo. Če bolezen ni zdravljena, napreduje v drugo fazo.

V drugi fazi bakterije vdrejo v kri in limfo ter začnejo krožiti po telesu in povzročati najrazličnejše težave. Lahko napadejo centralni živčni sistem (bolnik lahko zboli za meningitisom), obrazni živec (težave z mišicami obraza), lahko se pojavijo motnje spomina. Bakterije lahko napadejo tudi sklepe in povzročajo hude bolečine enkrat na enem sklepu, drugič na drugem. Bolečine so stalne, zato je bolnik stalno utrujen. V tej fazi bolezni so največja težava preiskave, ki največkrat ne pokažejo nobenega obolenja in so vsi izvidi normalni.

Tretja faza pa nastopi nekaj let po okužbi. Ponovno se lahko pojavi težava v postavljanju diagnoze, saj se velika večina obolelih ugriza klopa in rdečine sploh ne spomni. Za tretjo fazo je značilna kronična prizadetost kože, sklepov in živcev.

Diagnosticiranje borelioze

V prvi fazi postavitev pravilne diagnoze ni problematična, saj sta rdečina na koži in ugriz klopa dovolj za postavitev diagnoze tudi brez preiskave krvi.

V drugi in tretji fazi je za postavitev diagnoze borelioze treba ugotoviti prisotnost borelijskih protiteles v krvi. Te preiskave so zelo zahtevne, saj se lahko pokažejo lažno pozitivni ali negativni izvidi.

Borelioza se pri različnih obolelih kaže z različnimi simptomi. Zato so za postavitev pravilne diagnoze včasih potrebne dodatne preiskave vzorcev krvi, kože, tkiva ali telesnih tekočin (možganske tekočine). 

Boreliozo imenujemo tudi ‘velika posnemovalka’, saj ima veliko simptomov, ki so značilni tudi za druge bolezni.

Zdravljenje

Zdravljenje bolezni z antibiotiki je zelo učinkovito in smiselno v vseh fazah okužbe. 

Če lokalizirana oblika bolezni ni zdravljena z antibiotiki, se lahko po krvi ali limfi bolezen prenese povsod po telesu.  

V primeru kroničnega vnetja, je priporočljivo zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki, ki lajšajo bolečine. Če pa ima bolnik dolgotrajna vnetja sklepov, ga je treba napotiti k ortopedu in fiziatru, saj lahko pride do trajnih okvar sklepov.

Cepivo za boreliozo še ne obstaja, čeprav povsod po svetu potekajo raziskave za razvoj le-tega, zato se je pred ugrizom klopa najbolje dobro zaščititi.

Kako preprečiti okužbo?

Okužbo lahko preprečimo na različne načine:

  • ko se odpravljamo v gozd, oblečemo svetla oblačila, na katerih klopa hitreje opazimo, dobro je tudi, da so oblačila gladka, da se klop težje prime;
  • kožo po telesu čim bolj prekrijemo z oblačili;
  • v gozdu hodimo po uhojenih poteh in se izogibamo gosti podrasti;
  • uporabljamo repelente (razpršilo, zapestnice), ki odganjajo klope;
  • če imamo hišne ljubljenčke, zaščitimo tudi njih, ker lahko klop preide z živali na človeka;
  • ko se vrnemo domov, oblačila obvezno slečemo in operemo, sami pa se stuširamo in kožo natančno pregledamo;
  • če opazimo že prisesanega klopa, ga pravilno odstranimo, najbolje s posebno pinceto za klope, katero lahko kupimo v lekarnah ali drugih specializiranih trgovinah.

Kako klopa pravilno odstraniti?

Prva in najpomembnejša zapoved pri odstranitvi klopa je hitrost. Odstranimo ga čim prej, saj s tem zmanjšamo možnost za okužbo. 

Pri odstranitvi uporabljamo pinceto, ki omogoča prijem klopa čim bližje glavi. Nato klopa počasi z enakomernim gibom povlečemo. Klopa ne vrtimo, prav tako ga ne natiramo z oljem, vazelinom ali alkoholom. 

Če rilček klopa ostane v koži, ga poskušamo odstraniti s šivanko. Če to ne uspe, ga enostavno pustimo. Telo ga bo samo izločilo. Če rilček ostane v koži, se nevarnost za okužbo ne poveča.

Po odstranitvi klopa kožo očistimo z vodo in milom ali z alkoholom. Nato kožo pozorno opazujemo, če se slučajno ne pojavi rdečina. V tem primeru moramo nemudoma obiskati izbranega zdravnika.

Vse dni v letu, 24 ur na dan lahko do zdravniškega mnenja dostopate tudi preko spletnega kanala Dr. Posvet. Do konca leta 2020 je kanal brezplačno na voljo in vam omogoča, da zdravniku preko mobilnega telefona ali računalnika zastavite vprašanje kar iz udobja svojega doma. 

Nazaj na Zdravstveni nasveti