Kaj je dermatitis in kako ga zdraviti?

Dermatitis je vnetna bolezen kože, ki se lahko pojavi v številnih različnih oblikah. Najpogostejša sta atopijski in kontaktni dermatitis (o tem več v nadaljevanju).

Zaznamujejo ga kožni izpuščaji, ki jih lahko povzročijo vnetja, alergije ali neposredni stik z dražilnimi snovmi. Intenzivnost simptomov se giblje od skoraj nemotečih izpuščajev do bolečih mehurjev.

Značilni so:

  • srbenje,
  • suha koža,
  • rdečica,
  • otekline,
  • boleče razjede,
  • skaliranje,
  • mehurji.

Niste prepričani, ali se srečujete s simptomi dermatitisa? Posvetujte se z izbranim osebnim zdravnikom ali z dermatologom.

Vir: Cleveland Clinic.

Kakšne VRSTE dermatitisa poznamo?

Med najbolj pogoste vrste spadajo:

  • Atopijski dermatitis oz. atopijski ekcem je kronična vnetna bolezen kože. Pojavi se lahko v prav vseh starostnih obdobjih. Pogosto se razvije že v otroštvu in je podedovan. Spremljajo ga pordela, suha in rdeča koža.
  • Kontaktni dermatitis je posledica neposrednega stika kože s snovjo, ki povzroči alergijsko reakcijo ali draženje. Iz razdražene kože se lahko razvijejo večji izpuščaji in mehurji.
  • Dishidrotični dermatitis zaznamujejo nenaden izbruh rdečice, luščenje kože in pojav mehurjev, predvsem na dlaneh in stopalih. Prizadene lahko ljudi vseh starosti, a se najpogosteje pojavi po 40. letu. Razlog za nastanek ni povsem znan.
  • Seboroični dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, ki jo zaznamujejo belorumene luske. Slednje se pojavijo predvsem na predelu obraza in prsi.

Poleg tega poznamo tudi:

  • neurodermatitis (srbeči predeli kože, ki jih lahko povzroči povišan stres),
  • numularni dermatitis (okrogli vnetni izpuščaji, ki se lahko pojavijo po poškodbi kože),
  • statis dermatitis (ki ga zaznamujejo spremembe kože kot posledica slabe prekrvavitve),
  • dermatitis neglecta (ki se pojavi kot posledica slabe higiene).

Vir: Healthline.

Kateri dejavniki vplivajo na razvoj dermatitisa?

Na razvoj dermatitisa vplivajo:

  • zgodovina dermatitisa v ožji družini,
  • starost,
  • okolje (npr. zelo suho okolje z velikimi temperaturnimi nihanji),
  • določene bolezni,
  • alergije,
  • astma.

V spodnjih odstavkih smo pod drobnogled postavili dve najpogostejši vrsti dermatitisa – kontaktni in atopijski dermatitis.

Vse o KONTAKTNEM dermatitisu

Ta vrsta dermatitisa se pojavi:

  • ko dražilna snov povzroči alergijsko reakcijo – alergijski kontaktni dermatitis;
  • ko dražilna snov kožo nemudoma razdraži – dražilni oz. iritacijski kontaktni dermatitis.

Snovi, ki pogosto povzročijo alergijsko reakcijo, so nekateri kozmetični izdelki, barve, lepila, nikelj, guma in derivati gume.

Razdraženo kožo pa lahko povzročijo tudi detergenti, mila, čistila, vosek in številne kemikalije. Ni presenetljivo, da se ta vrsta dermatitisa najpogosteje pojavi pri posameznikih, ki vsakodnevno uporabljajo močne kemikalije. Pogosta je med zaposlenimi v zdravstvenem sektorju, kemičnimi čistilci in drugimi zaposlenimi, ki se pogosto srečujejo z razkužili.

Pa bi sploh prepoznali kontaktni dermatitis?

Med najpogostejše simptome spadajo:

  • rdečica;
  • mehurji, preko katerih se izločajo tekočine;
  • srbečica, ki lahko postane izjemno intenzivna;
  • otečenost na področju oči, obraza in genitalij;
  • trda koža;
  • suha, razpokana koža;
  • boleče razjede.

Kako poteka zdravljenje kontaktnega dermatitisa?

Zdravljenje dermatitisa je odvisno od razlogov za nastanek dermatitisa.

Za zdravljenje se največkrat uporabljajo:

  • kreme s kortizonom, ki jih nanesete na prizadeti del kože;
  • antihistaminiki (mazila proti srbenju);
  • kopeli iz ovsenih kosmičev za pomiritev kože.

Pa se je sploh mogoče zaščititi pred kontaktnim dermatitisom? Čeprav se je vsem dražilnim snovem nemogoče povsem izogniti, pa je dobro, da si zapomnimo, kaj vse našo kožo razdraži.

Možnosti za pojav izpuščajev lahko zmanjšamo na naslednje načine:

  • Ko ugotovimo, kaj ponavadi razdraži kožo, se poskušamo izogibati stiku s to dražilno snovjo. Primer je npr. mehčalec, ki lahko zaradi prisotnosti različnih kemikalij, barv in parfumov pogosto razdraži kožo. Mehčalec nadomestimo z nežnejšo, koži prijazno različico.
  • Področje, ki je prišlo v stik z dražilno snovjo, moramo vedno temeljito očistiti. Primer je npr. razliv barve ali čistila.
  • Naučimo se prepoznati rastline, ki pogosto povzročijo alergijsko reakcijo: strupeni hrast, bršljan in ruj.
  • Uporabljajmo nežna mila brez dodanih parfumov in barv.
  • Kožo redno, vsakodnevno negujemo s kremami za roke in z losjoni za telo.

Vir: Cleveland Clinic.

Vse o ATOPIJSKEM dermatitisu

To je vrsta dermatitisa, ki je pogostejša pri osebah z družinsko zgodovino drugih atopijskih bolezni. Če imata oba starša atopijski dermatitis, je možnost, da bo to kožno bolezen podedoval tudi otrok, 80-odstotna. Če ima to kožno bolezen zgolj eden izmed staršev, se možnosti zmanjšajo na 60 odstotkov. Čeprav se lahko dermatitis pojavi ne glede na starost, se na dan največkrat prikrade že v zgodnjem otroštvu. Dobra novica?

Več kot polovica vseh otrok preraste atopijski dermatitis do vstopa v osnovno šolo, še več pa do pubertete. Najpogosteje se pojavlja v družinah, kjer so prisotne alergije na hrano. Če sumite, da se otrokovi izpuščaji slabšajo v povezavi z določeno hrano, se posvetujte z zdravnikom.

Poleg hrane lahko simptome poslabšajo tudi dražilne snovi, kot so mila, pa tudi ozka oblačila iz trdih materialov.

Kako prepoznati SIMPTOME?

Vrsta izpuščajev je odvisna od starosti:

  • V OTROŠTVU se pojavljajo naslednji simptomi: rdečica, zelo suhi predeli kože, obrazni izpuščaji ter srbečica.
  • MED PUBERTETO IN V ZGODNJEM ODRASLEM OBDOBJU pa se pojavljajoizpuščaji na pregibih kože, predvsem na rokah, komolcih, kolenih, na zapestjih, suha in luskasta koža, odebeljena koža z izpuščaji ter krvavitve.

Kako poteka zdravljenje?

Atopijski dermatitis je dolgotrajna (kronična) bolezen kože in je zato ne zdravimo, lahko pa lajšamo simptome. Lajšanje simptomov je izjemno učinkovito in lahko posamezniku bistveno olajša življenje s to kožno boleznijo. Na voljo so zdravila v obliki tablet, krem in gelov.

Ker se največkrat pojavi pri otrocih, vam predstavljamo nekaj nasvetov, ki lajšajo simptome dermatitisa pri otrocih:

  • Vroče kopeli lahko poslabšajo simptome, zato ob kopelih raje uporabite mlačno vodo.
  • Takoj po tuširanju ali kopanju otroku nanesite losjon za telo. Ko je koža še vlažna, bo namreč bolj učinkovito vsrkala vlažilen losjon, zato bo negovanje bolj učinkovito.
  • Ne pozabite na material otrokovih oblačil – vedno izberite BOMBAŽ. Volna, svila in umetni materiali, npr. poliester in poliakril, lahko kožo hitro razdražijo.
  • Izberite NEŽNE detergente in mehčalce
  • Čim bolj pogosto negujte kožo s kremami in z losjoni. Pri dojenčkih predlagamo, da kožo vlažite z losjonom po vsaki menjavi plenice

Kako do DIAGNOZE?

Zdravnik ali dermatolog bo diagnozo postavil po pregledu izpuščajev bolnika. Pomembno je, da se o svojih simptomih odkrito pogovorite z zdravnikom. Pred tem se lahko na pregled dobro pripravite. Vas zanima, kako? Natančno spremljajte svoje simptome in si zapisujte svoja opažanja. Če ima vaš zdravnik na voljo več informacij, bo lažje postavil pravilno diagnozo.

Atopijski ekcem in duševno zdravje

Anksioznost in stres sta dejavnika, ki dokazano vplivata na razvoj kožnih izpuščajev pri dermatitisu. Neprijetne, stresne situacije v telesu povzročijo odziv boj ali beg, ki nemudoma poviša raven kortizola. Ko telo tvori preveč kortizola, je pravilno delovanje imunskega sistema zavirano, to pa lahko vodi v vnetne reakcije na koži.

Nedavna študija je celo pokazala, da skoraj tretjina vseh ljudi z atopijskim dermatitisom trpi zaradi anksioznih motenj ali depresije. Povezava med duševnimi motnjami in dermatitisom še ni dobro raziskana, prav zato pa je pomembno, da se o možnostih lajšanja tesnobe pozanimate pri osebnem zdravniku.

Več o simptomih anksioznosti si lahko preberete tudi na tej povezavi.

Odgovori na pogosta vprašanja o dermatitisu

  1. Ali je atopijski dermatitis NALEZLJIV? Ne! Nagnjenje k dermatitisu je dedno in se NE prenaša z osebe na osebo s stikom. Prav zato je pomembno, da se otroci z dermatitisom povsem običajno socializirajo in igrajo s svojimi vrstniki, saj je prenos te kožne bolezni nemogoč.
  2. Na katerih predelih telesa se največkrat pojavi? - Odgovor se razlikuje glede na starost. Pri dojenčkih se največkrat pojavlja na licih, čelu in bradi. Pri otrocih in mladostnikih največkrat na tistih predelih kože, kjer se dogajajo največji pregibi – na komolcih, kolenih, zgornjih delih stopal, rokah in vratu. Pri odraslih se običajno pojavlja na obrazu, vratu in rokah.
  3. Ali naj otrok z dermatitisom obiskuje tudi psihologa? Atopijski ekcem NI psihološka motnja, a je povsem običajno, da ima življenje z izpuščaji vpliv tudi na druga področja življenja.
  4. Ali lahko otroke z dermatitisom cepimo? Da, cepljenje nima kontraindikacij in ga lahko otroci z dermatitisom normalno prenašajo.
  5. Kaj pa plavanje v bazenu ali morju? Najbolj pomembno je, da se posvetujete z izbranim osebnim zdravnikom ali dermatologom. Le tako bo lahko odgovor na to vprašanje prilagojen vaši osebni situaciji in intenzivnosti izpuščajev. Osebe z dermatitisom sicer lahko plavajo, vendar lahko tako klor kot tudi slana voda razdražita kožo. Po plavanju se nemudoma odpravite pod tuš, nato pa kožo NEŽNO posušite z mehko brisačo. Takoj po tuširanju nanesite tudi negovalni losjon za telo.
  6. Kaj pa hrana – katera živila lahko poslabšajo ekcem? Hrana je pomemben dejavnik, ki vsekakor vpliva na intenzivnost izpuščajev. Živil, ki najpogosteje sprožijo reakcijo, so kravje mleko, jajca, arašidi, pšenična moka, ribe in morski sadeži. V nekaterih primerih lahko negativno vplivajo tudi sezam, kivi in oreščki.
  7. Ali je nujno obiskati dermatologa – se lahko posvetujem zgolj z osebnim zdravnikom? Pogosto je dovolj že zgolj obisk osebnega zdravnika. Če se stanje ne izboljša tudi po uporabi mazil, ki vam jih je predpisal osebni zdravnik, je priporočljiv obisk dermatologa. Slednji bo lahko natančneje ocenil stanje vaše kože in predpisal nadaljnje korake.

Še nekaj nasvetov za lajšanje simptomov

Čeprav je razloge za pojav dermatitisa pogosto težko odkriti, pa se simptomi ob primerni in redni negi kože pogosto hitro izboljšajo. Spoznajte nekaj glavnih nasvetov, ki jih priporočajo dermatologi:

  • KOPANJE: kopanje v topli, NE vroči vodi. Kopanje naj bo zelo kratko – od 5 do 10 minut. Pozorni bodite tudi na gele in šampone, ki jih uporabljate. Vedno izberite nežne različice brez parfumov. Izogibajte se penečim kopelim. Po kopanju se zgolj NEŽNO obrišite z mehko brisačo. Takoj po kopanju je primeren čas za nanos kakršnihkoli zdravilnih mazil. Nato nežno nanesite losjon po celem telesu.
  • PRANJE PERILA: Poleg kopanja je pranje perila še en izjemno pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na intenzivnost simptomov. Priporočljivo je, da izberete detergent, ki je namenjen občutljivi koži. K razdraženosti lahko ključno prispevajo vsi izdelki z močnim vonjem, npr. dišeči robčki za sušilni stroj in druge dišave. Poskrbite tudi, da vedno uporabite priporočeno količino detergenta – ne pretiravajte. Po vsakem nakupu nova oblačila najprej operite.

Zdravljenje dermatitisa glede na LETNI ČAS

Za dermatitis vsak letni čas predstavlja poseben izziv. S pomočjo naslednjih nasvetov se lahko dobro pripravite na prehod v nov letni čas:

POLETJE

  • Če se pogosto potite, si pot čim prej splaknite z vodo ter zamenjajte prepotena oblačila. S tem lahko zagotovite, da koža ostane čista, hladna in suha.
  • Velik sovražnik kože so klimatske naprave. Le-te izsušijo prostor, zato je pomembno, da še pogosteje posegate po losjonih za telo ali celo investirate v vlažilec zraka.
  • Pred soncem se zaščitite s hipoalergeno sončno kremo brez dišav. Opekline niso zgolj neprijetne in boleče, ampak lahko tudi bistveno poslabšajo izpuščaje.
  • Pazljivi bodite tudi pri izbiri drugih mazil in sprejev, npr. pršil proti klopom in insektom, ki lahko dodatno razdražijo kožo.
  • Na stanje kože lahko vpliva tudi stres. Poletje je idealen čas za prijeten oddih v naravi, ob morju ali v gorah.

ZIMA

Pozimi zaradi neprijetnih zunanjih temperatur grejemo notranje prostore. To za večino izmed nas predstavlja prijetno toplino in udobje ob mrzlih zimskih dneh, za osebe z dermatitisom pa ogrevanje povzroči težave.

Prav večja nihanja v temperaturi lahko namreč bistveno poslabšajo simptome, koža pa postane pretirano srbeča. Ob prehodu iz hladnega v topel prostor je povsem običajno, da se pojavi nenadna srbečica, saj koža nemudoma reagira na spremembo v temperaturi. Kako si lahko pomagamo?

  • Poskrbimo, da med različnimi prostori v hiši ali stanovanju ne bo prevelike temperaturne razlike.
  • NE sedimo ob kaminih in radiatorjih.
  • Ponoči se pokrijemo z več različnimi odejami, ki jih lahko po potrebi umaknemo na stran.
  • Kopanje in tuširanje z vročo vodo lahko poslabša stanje – primernejša je topla voda.
  • Pozimi z ogrevanjem pade tudi vlažnost. Zelo suh zrak lahko izsuši kožo, kar poslabša dermatitis. Priporočljivi so vlažilci zraka, ki uspešno premagajo suh zimski zrak in v prostor dovedejo potrebno vlažnost.

Vir: National Eczema ORG

Čeprav so simptomi dermatitisa neprijetni, pa jih lahko s primernim in pazljivim pristopom bistveno olajšamo, življenje z ekcemi pa tako postane bistveno lažje.


Nazaj na seznam