Celiakija je kronična in dedno pogojena avtoimunska bolezen prebavil. Nastane kot posledica preobčutljivosti na gluten – beljakovino, ki jo najpogosteje najdemo v pšenici, ržu in ječmenu. Gluten se nahaja tudi v  piri, zdrobu, sladu in nekaterih drugih prehranskih izdelkih. Celiakija je relativno pogosta bolezen, ki prizadene približno enega na 100 posameznikov. Študije kažejo, da od prvih simptomov celiakije do odkritja bolezni pri posamezniku v povprečju mine kar 13 let.

Nespecifični simptomi otežijo diagnozo, zato je po ocenah strokovnjakov zgolj 20 % ljudi s celiakijo sploh kdaj diagnosticiranih (Klinika Mayo). Zakaj celiakijo tako težko diagnosticiramo in kako sploh prepoznati simptome?

Kateri so simptomi celiakije?

Eden izmed razlogov za oteženo diagnozo je dejstvo, da se lahko simptomi pojavijo dneve ali šele tedne po zaužitju glutena. Poleg tega simptomi celiakije pogosto spominjajo na simptome drugih težav s prebavili. Pogosto jo namreč zamenjamo s sindromom razdražljivega črevesja (oz. iritabilnega kolona). Veliko posameznikov s celiakijo je bilo najprej napačno diagnosticiranih prav s sindomom razdražljivega črevesja.

Med najbolj pogoste simptome uvrščamo:

  • pogosta driska, 
  • bolečine in krči v trebuhu,
  • napenjanje in napihnjenost,
  • neprestan občutek hude utrujenosti,
  • zaprtost, 
  • migrene in bolečine v glavi,
  • poškodbe živčevja, npr. otopelost ali mravljinčast občutek v stopalih in rokah,
  • bolečine v kosteh in sklepih,
  • slabokrvnost (pomanjkanje železa v krvi).

Drugi pogosti simptomi so tudi nepojasnjena izguba teže, občutljivost, nihanja razpoloženja in depresija. Pojavijo se lahko tudi srbeči izpuščaji na koži ter druge spremembe na koži. Najpogostejši simptomi pri otrocih s celiakijo so bruhanje, kronična driska, napihnjen trebuh, slab tek in preobčutljivost. 

Nastanek ali poslabšanje simptomov celiakije včasih sproži pomemben življenjski dogodek, na primer operacija, nosečnost, rojstvo otroka ali hud stres. 

Postavljanje diagnoze – analiza krvi, biopsija, domači testi?

Celiakija je dedno pogojena bolezen. Če ima eden izmed vaših bližjih sorodnikov celiakijo, je priporočeno, da se za testiranje odločite tudi sami. Med bližnje sorodnike štejemo starše, brate in sestre ter otroke. Obstaja namreč bistveno večja možnost, da imate to genetsko pogojeno bolezen tudi sami (možnost se z 1 : 100 med splošno populacijo poviša na kar 1 : 10). Kako pa bolezen sploh odkrijemo? S pomočjo preproste analize krvi, ki jo lahko opravite pri izbranem osebnem zdravniku. Če analiza krvi kaže na celiakijo, je treba opraviti še biopsijo – odvzem vzorca črevesne sluznice. Pred biopsijo bo področje okrog grla povsem odrevenelo po zaslugi lokalne anestezije. Nato bo specialist skozi usta nežno vstavil tanko prozorno cevko s kamero.

Obe preiskavi sta za večino ljudi povsem neboleči. Pa še opozorilo – na trgu lahko vedno pogosteje naletimo na teste celiakije, ki jih lahko opravite kar doma. Tovrstni testi so v večini primerov netočni, zato naj še enkrat poudarimo, da je edini način za zagotovitev pravilne diagnoze obisk osebnega zdravnika ter analiza krvi in biopsija.

Če ste gluten zaradi suma na celiakijo že izljučili iz prehrane, je analiza krvi nesmiselna, saj ne bo mogoče potrditi ali zanikati celiakije. Analiza krvi namreč išče protitelesca, ki jih proizvajajo posamezniki s celiakijo. Če ste gluten že izločili, ta protitelesca ne bodo prisotna, zato celiakije ne bo mogoče odkriti. 

V tem primeru mora posameznik vsaj 6 tednov pred analizo krvi ponovno začeti uživati gluten (več kot enkrat na dan, v povprečju okrog 4–5 kosov kruha na dan). 

Kako poteka zdravljenje in zakaj je tako pomembna pravilna diagnoza? 

Trenutno edina možna oblika zdravljenja simptomov celiakije je popolno izogibanje glutenu. Če ste bili diagnosticirani s celiakijo, vas lahko osebni zdravnik napoti k prehranskemu strokovnjaku, ki vam bo pomagal oblikovati nov načrt prehranjevanja. Izločiti je treba ne samo določene prehranske izdelke, temveč tudi nekatere izdelke za nego telesa. Majhne količine glutena se lahko skrivajo v multivitaminskih tabletah, zobni pasti in ustni vodi, ter celo v nekaterih ličilih, npr. balzamih za usta in v šminkah.

Posameznik po približno 2–3 tednih po popolni izločitvi glutena iz prehrane začne opažati znatno zmanjšanje simptomov. Da se prebavila v celoti zacelijo, pa traja precej dlje – kar dve do pet let. Prav zato je ključnega pomena, da celiakija ne ostane neodkrita. V povezavi s celiakijo se namreč lahko pojavijo tudi zapleti, npr. osteoporoza in v redkih primerih rak tankega črevesja. 

Dobra novica je vsekakor ta, da s pravilno dieto (torej ob popolnem izogibanju glutenu) simptomi povsem izginejo, brez jemanja kakršnihkoli zdravil. 

Kako pa naprej? Življenje s celiakijo po diagnozi

Diagnoza je postavljena: celiakija je potrjena in iz prehrane ste izločili gluten. Kako pa naprej? Treba bo preveriti, kako se vaša prebavila odzivajo na brezglutensko dieto. To se preveri s pomočjo preproste analize krvi, pa tudi preko pogovora z osebnim zdravnikom. Vaši krvni izvidi naj bi bili po 6–12 mesecih od začetka brezglutenske diete negativni. Pri posameznikih s celiakijo bo osebni zdravnik pogosto predlagal tudi analizo vitaminov in mineralov v krvi. To bo pomagalo določiti, ali je celiakija povzročila slabokrvnost (pomanjkanje železa v krvi) kot posledico slabe prebave.

Diagnoza s celiakijo lahko sprva povzroči velik šok in vprašanje: kaj pa sploh smem jesti? Na srečo je seznam brezglutenske prehrane dolg, vedno znova pa se na trgu ponujajo nove možnosti. Med drugim boste lahko še vedno uživali:

  • sadje,
  • zelenjavo,
  • meso,
  • ribe in morsko prehrano,
  • mlečne izdelke,
  • fižol, stročnice in oreščke.       

Tudi nekatera zrna so brezglutenska, na primer riž, koruza, kvinoja, soja, chia semena, brezglutenski ovseni kosmiči, proso ... Tudi večina pijač je brezglutenskih, na primer sokovi, gazirane in športne pijače ter vino. Čeprav je na voljo kar nekaj brezglutenskih vrst piva, pa običajno pivo vsebuje gluten.

Vsekakor je priporočljivo, da se v primeru diagnoze s celiakijo dobro poučite o prehrani in se povežete ne zgolj z zdravnikom ali s prehranskim svetovalcem, temveč tudi z drugimi bolniki, ki so na brezglutenski dieti. V veliko pomoč vam je lahko spletna stran Slovenskega društva za celiakijo, kjer lahko najdete uporabne informacije o zdravljenju, prognozi ter številne recepte brez glutena. Na spletu najdemo tudi številne forume in brezplačne brošure, ki vsebujejo recepte, nasvete in odgovore na pogosto zastavljena vprašanja o celiakiji. Z več informacijami in rednimi obiski zdravnika bo vaše življenje s celiakijo bistveno lažje!


Nazaj na seznam