Vzajemna za tvoren dialog in rešitve v smeri učinkovitega zdravstva

V Vzajemni so se danes odzvali na Uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter na predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Napovedali so tudi, da bo uprava zaradi naraščajočih stroškov v zdravstvu nadzornemu svetu družbe podala predlog za povišanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Še naprej si bodo prizadevali za dialog z vsemi deležniki in konstruktivno reševanje zdravstvenega sistema. 

Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln, MBA, je uvodoma pojasnil, da v Vzajemni že več kot deset let opozarjajo na nujnost spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sedanji model financiranja zdravstva namreč ni vzdržen, saj se stroški z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ves čas povečujejo. Zavarovalnice nimajo vpliva na višino premije niti na namenskost zbranih in porabljenih sredstev. Vzajemna si tudi tokrat prizadeva za spremembo dopolnilnega zavarovanja, za vzpostavitev zdravstvenega sistema, ki bo učinkovit in ki bo v ospredje postavil pacienta. 

Uredba o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Uredba) je po mnenju Vzajemne nezakonita, zato so na Upravno sodišče že vložili tožbo za odpravo Uredbe. Kot so pojasnili, Uredba ni skladna z določbami Direktive Solventnost II. Direktiva Solventnost II namreč določa, da morajo biti premije z utemeljenimi zavarovalno-tehničnimi predpostavkami za zavarovalnice zadostne, da lahko te izpolnijo svoje obveznosti z vseh vidikov svojega finančnega stanja. Z Uredbo določena najvišja dovoljena višina mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne zadošča za pokrivanje pričakovanih bodočih obveznosti Vzajemne do zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev, s čimer se vitalno ogroža financiranje javnega zdravstvenega sistema. Prav tako so v Vzajemni mnenja, da za ukrep kontrole cen niso podani zakonsko določeni razlogi, niti ukrep ni primeren ter sorazmeren z njegovimi učinki. »Je pa ta pravni korak naš prvi. Nadaljevanje pravnih korakov je odvisno od odločitve Upravnega sodišča. Vendar pa verjamemo, da bo s strani odločevalcev posluh za rešitev nastale zadeve,« je poudaril pomočnik uprave in strokovnjak za pravne zadeve Rok Jemec. Aleš Mikeln pa dodaja: »Odločevalcem ponujamo roko dialoga. Verjamem, da bomo samo z dialogom poiskali najboljše rešitve za naš zdravstveni sistem. V Vzajemni je ogromno znanja in izkušenj, želimo sodelovati pri iskanju rešitev, ki bodo resnično najboljše za vse.«

Hkrati so v Vzajemni napovedali, da bodo nadzornemu svetu družbe predlagali povišanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sedanji izračuni kažejo na vrednost 44,78 evra. Razlog povišanja premije so višji odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki pomenijo hkrati višja doplačila k zdravstvenim storitvam in posledično tudi potrebo po povišanju premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnice nimajo vpliva na dejanske stroške za zdravstvene storitve, za katere doplačujejo z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. 

Stroški v zdravstvu se v zadnjih letih povečujejo. V letih 2020–2022 so se na primer stroški zdravstvenih storitev, kjer se beleži najvišja rast, to so specialistična ambulantna in bolnišnična dejavnost, osnovna zdravstvena dejavnost, nenujni reševalni prevozi in zdraviliško zdravljenje, povišali za 20–30 odstotkov. Na premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med drugim vplivajo višina in obseg doplačil, spremembe cen zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter medicinska inflacija. Na povišanje stroškov zdravstva bo lahko vplivalo tudi morebitno povišanje plač zaposlenih v zdravstveni dejavnosti, o čemer tečejo pogovori vlade v okviru pogajanj za vzpostavitev ločenega plačnega stebra za zdravstvo. 

Kljub povišanju premije bo Vzajemna od 1. julija do prenehanja oziroma spremembe Uredbe svojim zavarovancem obračunala osnovno mesečno premijo v višini 35,67 evra. Poleg tega bodo s 1. julijem 2023 prenehali veljati vsi popusti na premijo, ki jih je Vzajemna nudila ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prek spleta, pri enkratnem plačilu letne premije, pri plačilu mesečne premije z odtegljajem od plače in pri plačilu premije z direktno bremenitvijo – trajnim nalogom. 

Vzajemna je v preteklem letu zabeležila izgubo v višini šest milijonov evrov pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Če bo premija ostala v skladu z veljavno Uredbo, v Vzajemni ocenjujejo, da bi leto 2023 zaključili z več kot 33 milijonov evrov izgube na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. To pa seveda ogroža tudi stabilnost financiranja zdravstva. Ob tem Aleš Mikeln poudarja: »V Vzajemni presežke z naslova sredstev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj vračamo zavarovancem. V letu 2021 je bila decembrska premija za naše zavarovance znižana za 22,5 evra, kar je skupno predstavljalo 17 milijonov evrov, in tudi v preteklih letih smo že omogočili nižje plačilo premije. V času epidemije smo skladno z veljavno zakonodajo z namenom skrajševanja čakalnih vrst oblikovali rezervacije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S temi sredstvi v višini 40,8 milijona evra smo in bomo v skladu z interventnim zakonom v zdravstvu do konca letošnjega maja pokrivali izgubo, kar nam je omogočalo, da korekcije premije do sedaj niso bile potrebne.«

V Vzajemni ne nasprotujejo spremembam na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nasprotno, še naprej si bodo prizadevali v tvornem dialogu z drugimi deležniki poiskati kakovostne rešitve za vzdržen zdravstveni sistem, v katerem je na prvem mestu uporabnik. Aleš Mikeln poudarja: »Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da poskušamo odločevalce prepričati o dopolnitvah in spremembah predlaganega zakona, ki bodo vodile v vzpostavitev vzdržnega zdravstvenega sistema. Aktivno bomo sodelovali v razpravi in poskušali vsem ključnim deležnikom pojasniti naše argumente. Iskreno ponujamo roko dialoga in sodelovanja za boljši zdravstveni sistem.«