Do svojih zavarovanj dostopajte kjerkoli in kadarkoli. Obiščite portal Do svojih zavarovanj dostopajte na MOJ VARUH ZDRAVJA MOJ VARUH ZDRAVJA

Psihosomatske motnje – ko boli duša, boli tudi telo

mag. psihosocialne pomoči Evija Evelin Zavrl mag. psihosocialne pomoči Evija Evelin Zavrl

Čustva lahko vplivajo na nastanek somatskih bolezni – od tod tudi izraz psihosomatske motnje. S tem povezano nastajajo tudi duševne motnje, kajti povečano čutenje določenega čustva ali več njih hkrati, ki traja dlje časa, nato povzroči duševno motnjo in/ali fizične bolečine ter bolezni. Razkrivamo čustva, občutke in duševna stanja, ki najbolj vplivajo na nastanek psihosomatskih motenj.

1 Psihosomatske Motnje
Dlje trajajoča negativna čustva lahko vplivajo na nastanek somatskih bolezni. (Vir: Shutterstock)

Jeza

Ljudje, ki pogosto čutijo jezo, veliko stvari doživljajo kot krivico. V ozadju jeze se navadno skrivajo tudi druga čustva, kot je na primer strah. Nato običajno pride na vrsto tudi obsojanje drugih, namesto da bi sami prevzeli odgovornost za dogajanje. Tako se te osebe znajdejo v primežu kritiziranja, poniževanja, sovraštva in zamer.

Pa vendar ima jeza lahko tudi vzgon v pozitivno smer. Takrat se lahko začnejo dogajati spremembe, saj jeza spodbudi razmišljanje, kako nekaj narediti drugače. Spet lahko začutite strast in navdušenje.

Enako je tudi pri boleznih. Jeza vam lahko da moč, da nekaj naredite drugače in da občutek nemoči, depresije in preobremenjenosti preobrazite. Hkrati dolgotrajna jeza povzroči utrujenost, izčrpanost in zmanjšanje življenjske moči. Ta dolgotrajna nerazrešena jeza nato prispeva k hipertenziji, vnetjem, luskavici, sinusitisu, tumorjem, raku, predmenstrualnemu sindromu, pljučnici, razjedam in podobno.

2 Psihosomatske Motnje
Dolgotrajna jeza povzroči utrujenost, izčrpanost in zmanjšanje življenjske moči ter vodi v številne bolezni. (Vir: Shutterstock)

Depresija

Depresija je v hitrem sodobnem tempu življenja nek odgovor na vse pritiske.   

Ljudje se sprašujejo, kako naj preživijo ob vseh pričakovanjih družbe. Ker ne zmorejo slediti vsemu idealizmu in perfekcionizmu modernega sveta, jim to vzbuja razočaranje, brezup, neuspeh in jezo, ki je obrnjena vase. Depresija prav tako izsesava življenjsko energijo, zdi se, kot da življenje kar naenkrat izgubi smisel, postane sivo in dolgočasno. Oprijemajo se preteklosti, ko je bilo še vse dobro, in žalujejo za njo.

Tako kot vsaka motnja tudi depresija lahko prinese nekaj dobrega, če se le zazrete vase, v tiste navadno bolj temačne dele, ki jih dolgo časa niste želeli videti.

Fizično lahko depresija povzroči težave s prsnim košem, pljuči, krvjo, žolčnikom, žolčnimi kamni in prostato, kot tudi bolečine v hrbtu, alkoholizem, kompulzivno prehranjevanje, skoliozo, okorelost sklepov, absces, Alzheimerjevo bolezen, amnezijo in številne druge bolezni.

3 Psihosomatske Motnje
Strah prispeva k številnim zdravstvenim stanjem, vključno z nespečnostjo. (Vir: Shutterstock)

Strah, tesnoba, anksioznost, zaskrbljenost

Kot družba smo bili v preteklih letih v veliki meri izpostavljeni strahu, poleg tega ta strah krepijo še vremenske razmere. Tako se ljudje začnejo bati prihodnosti na podlagi preteklih izkušenj. Prestrašeni ljudje pa so hitreje sposobni izdaje, laži, predsodkov, obtoževanja, zavračanja, škode in nasilja.

Strah še krepi strah, tesnoba ob dogodkih se povečuje, to pa človeka zaklene v negativnost, ustvarja šok, povzroča tesnobo, stres in zaskrbljenost. Kadar so ljudje prestrašeni, navadno ne delujejo dobro. Lahko so napadalni, saj čutijo strah pred preživetjem. In kadar ljudje čutijo strah, težko čutijo ljubezen, mir in radost.

Strah prispeva tudi k številnim zdravstvenim stanjem, vključno z razjedami, okužbami sečil, spolnimi boleznimi, tumorji, rakom, nespečnostjo, sinusitisom, išiasom, bolečinami v hrbtu, Parkinsonovo boleznijo, obsesivno-kompulzivno motnjo, impotenco, hepatitisom, hemoroidi, sladkorno boleznijo, cistami, anoreksijo in agorafobijo.

Občutek preobremenjenosti, izgorelost

Preobremenjenost se lahko odraža tudi v depresiji, pa vendar sta na nek način izgorelost in depresija podobni. Pri obeh motnjah gre za pomanjkanje življenjske energije, podobno kot občutek izčrpanosti.

Tudi preobremenjenost z vsemi informacijami lahko povzroča zmedo, negotovost in občutek kaosa. Ljudje imajo v svojih mislih cel kup opravkov, ki jih je treba postoriti, vendar premalo časa in sredstev, da bi jih opravili. Pritisk in stres naraščata ter prehajata v utrujenost in izčrpanost.

Fizično občutek preobremenjenosti prispeva k bolečinam v hrbtu, težavam z dojkami, glavobolom, težavam z rameni in gležnji, Alzheimerjevi bolezni, izpadom zavesti, prehladom, gluhosti, glavkomu, živčnemu zlomu, raku na prostati, napadom, senilnosti, kapi in razjedam.

Krivda

Krivo se počutite, ko nekaj storite in mislite, da to ni bilo prav. Takrat lahko občutite tudi sram in ste v zadregi. Mnogi ljudje »bičajo« sami sebe, se kaznujejo zaradi mnogih občutkov, čustev, ki jih čutijo, misli, ki jih mislijo, in dejanj, ki jih naredijo. Tako se ljudje počutijo krive, če počivajo, imajo več denarja, preveč delajo, premalo časa preživijo z družino, preveč pijejo in podobno. Krivda in sram pa razjedata telo, ker mnogi ljudje verjamejo, da si zaslužijo kazen.

Občutek krivde je povezan s težavami s kolki, migrenami, težavami s težo, spolno prenosljivimi boleznimi, osteoporozo, Parkinsonovo boleznijo, nespečnostjo, vnetjem sinusov, impotenco, kilo in srčnimi boleznimi.

4 Psihosomatske Motnje
Ko pritisk in stres naraščata, lahko postopoma preideta v utrujenost in izčrpanost. (Vir: Shutterstock)

Nizka samopodoba

Nizka samopodoba ustvarja občutek ničvrednosti, ki lahko vodi v depresijo, utrujenost, samokritičnost in obsojanje. Takšna oseba je tudi pogosto spregledana pri napredovanjih, prijateljstvih in ostalih priložnostih v življenju. Ljudje je enostavno ne cenijo, saj tudi sama sebe ne ceni – podobno namreč privablja podobno.

Ko imamo nizko samopodobo in se počutimo nevredne, se telo nagiba k okvari, kar lahko privede do aken, težav s težo, sladkorne bolezni, genitalnega herpesa, raka jajčnikov, skleroderme, razjed, bradavic in izgube spomina.

Stres

Stres je eden največjih težav zahodne družbe. Mnogi občutijo povečan pritisk zaradi preživetja, plačevanja računov in doseganja uspeha v konkurenčnem okolju. Ljudje se pritožujejo, da ima dan premalo ur, da bi zadostili vsem zahtevam. To pomeni, da zanemarjajo sebe in svoje bližnje, čemur sledi poslabšanje zdravja in počutja.

Ljudje pod stresom pogosto ne znajo živeti v sedanjosti, temveč se osredotočajo na prihodnje dogodke. Na primer skrb, da nekam pridejo pravočasno, zadajo si roke, ko bi radi dosegli nekaj, kar si želijo.

Stres ustvarja napetost v glavah, telesih in občutkih ljudi ter jim preprečuje, da bi napredovali v življenju. Ko so ljudje pod stresom, se hitreje utrudijo, njihova koncentracija se zmanjša, počutijo se brez navdiha in potrebujejo več časa za dokončanje nalog.

Stres je dejavnik, ki prispeva k številnim fizičnim težavam, med drugimi k možganski kapi, epileptičnim napadom, srčnim napadom, motnjam imunskega sistema, težavam s čeljustjo, izgubi spomina, škrtanju z zobmi, grizenju nohtov, angini pektoris, anoreksiji, plešavosti, kandidi in emfizmu.

5 Psihosomatske Motnje
Poskrbite za sprostitev s sprostitvenimi tehnikami. (Vir: Shutterstock)

Osredotočite se na pozitivna čustva

Zdravljenje psihosomatskih motenj pogosto zahteva tako mentalni kot fizični vidik zdravljenja. Torej delajte na zdravljenju telesnih bolezni in hkrati na spremembi svojih prepričanj, razrešitvi nakopičenih čustev. Pri slednjem vam lahko pomaga psihoterapevt oziroma psihoterapija, ki lahko vključuje kognitivno-vedenjsko terapijo ali druge modalitete, v nekaterih primerih tudi medikamentozno zdravljenje. Hkrati poskrbite za sprostitev s sprostitvenimi tehnikami.

Vsekakor pa se osredotočite na pozitivna čustva in se zavestno odločite, da bodo ta nadomestila neprijetna čustva, ki vam preprečujejo živeti življenje, kot si ga želite. Osredotočite se na jasnost, sočutje, samozavest, spodbudo, vero, prilagodljivost, odpuščanje, svobodo, srečo, spoštovanje, nedolžnost, veselje, ljubezen, mir, priznanje, sprostitev, čast, zadovoljstvo, podporo in uspeh.

Evija Evelin Zavrl, mag. psihosoc. pom.

Vir: I. Segal (2010): The secret language of your body.

Psihosomatske motnje lahko odpravite

Ali sumite, da imate psihosomatske motnje? Nikar ne odlašajte in čim prej poiščite pomoč strokovnjaka. Z zavarovanjem Zdravstvena polica do obiska specialista, ko ga potrebujete. Do specialistične obravnave že v nekaj dneh.

Nazaj na Nasveti