Do svojih zavarovanj dostopajte kjerkoli in kadarkoli. Obiščite portal Do svojih zavarovanj dostopajte na MOJ VARUH ZDRAVJA MOJ VARUH ZDRAVJA

Kaj je sladkorna bolezen?

Sladkorna bolezen ali diabetes je kronična bolezen, pri kateri postopoma pride do previsoke koncentracije glukoze v krvi (oz. previsokega krvnega sladkorja). To povečanje pusti resne posledice na delovanju številnih organov. Povzroči lahko možgansko ali srčno kap, težave z vidom ali celo slepoto ter okvare živcev in ožilja. Poznamo dve glavni vrsti sladkorne bolezni; tip 1 in tip 2. Najbolj pogost je tip 2, ki predstavlja okrog 90 % vseh primerov. Gre za bolezni z različnimi vzroki in posledicami, obe pa sta resni in kronični. Poznamo tudi nekatere manj običajne vrste sladkorne bolezni.

Kaj povzroči sladkorno bolezen?

Vse vrste sladkorne bolezni pri posameznikih povzročijo povišanje ravni glukoze (sladkorja) v krvi. Vsi potrebujemo sladkor v krvi, saj nam ta daje energijo. Glukoza nastane, ko telo razgradi ogljikove hidrate, ki jih zaužijemo s hrano in pijačo. Nato se glukoza sprosti v naš krvni sistem. Poleg sladkorja potrebuje naše telo tudi hormon inzulin. Inzulin se tvori v trebušni slinavki in omogoča, da se glukoza po telesu sprošča v naše celice in s tem 'poganja' telo. Pri posameznikih brez sladkorne bolezni lahko trebušna slinavka nemoteno izloča inzulin, da lahko glukoza vstopi v celice. Pri sladkornih bolnikih pa ta sistem ne deluje pravilno.

Sladkorna bolezen – tip 1 ali tip 2?

Razlogi za nastanek sladkorne bolezni različnih tipov in njune posledice se bistveno razlikujejo. Kljub splošnemu prepričanju ni vedno povsem jasno, ali ima posameznik sladkorno bolezen tipa 1 ali 2.

Spodaj predstavljene razlike med obema tipoma temeljijo na splošnih značilnostih – seveda pa obstajajo tudi izjeme.

  • Sladkorna bolezen tipa 1 je pogostokrat diagnosticirana že v otroštvu. Ni povezana s prekomerno telesno težo. Bolezen zdravimo z injekcijami inzulina ali z inzulinsko črpalko, saj tega tipa ni mogoče nadzorovati brez zdravljenja z inzulinom.
  • Sladkorna bolezen tipa 2 se največkrat pojavi pri posameznikih, starejših od 30 let. Velikokrat (a ne vedno) jo povezujemo s previsoko telesno težo. Prav tako je pogosto povezana z visoko ravnjo krvnega tlaka in/ali s povišanim holesterolom. V začetnih fazah je bolezen tipa 2 pogostokrat zdravljena brez zdravil ali tablet. V nasprotju s tipom 1 obstaja možnost, da se stanje izboljša povsem brez zdravil.

Omenili smo, da se razlogi za nastanek obeh glavnih tipov sladkorne bolezni razlikujejo. Tip 1 je avtoimunsko obolenje, kar pomeni, da se imunski sistem pretirano odziva na zdrave celice v lastnem telesu. V primeru sladkorne bolezni tipa 1 telo ne uspe tvoriti inzulina. Pri tipu 2 pa telo ne uspe tvoriti dovolj inzulina ali pa nastali inzulin ne more učinkovito delovati. Ker glukoza v obeh primerih ne uspe prodreti v celice, se začne nabirati v krvi. Preveč glukoze v krvi pa lahko povzroči celo vrsto drugih težav. Najprej vodi v simptome sladkorne bolezni.

Kaj so prvi simptomi sladkorne bolezni? 

Zdravniki opozarjajo, da ima precej posameznikov sladkorno bolezen tipa 2, ne da bi se tega zavedali. Razlog za to je, da simptomi pogostokrat ne povzročajo očitnih težav. Marsikdo pa simptomov sladkorne bolezni sploh ne prepozna. Med simptome spadajo:

  • zelo pogosto izločanje urina, sploh ponoči,
  • nenehen občutek hude žeje,
  • občutek hude utrujenosti,
  • nenamerna izguba teže,
  • srbečica okrog spolovila,
  • rane in rezi, ki se zelo počasi celijo,
  • zamegljen vid.

Vsi zgoraj omenjeni znaki so povezani s previsoko stopnjo sladkorja v krvi. Telo želi odvečno glukozo izločiti preko urina. Visoke stopnje glukoze pa so idealno leglo različnih bakterijskih vnetij, ki povzročajo srbečico.

In še pozor – 6 od 10 ljudi v času diagnoze s sladkorno boleznijo tipa 2 ne poroča o nobenih simptomih bolezni.

Kaj pa, če znake sladkorne bolezni prezremo?

Znake sladkorne bolezni tipa 1 težko prezremo, pri tipu 2 pa je to nekoliko lažje. Če imate več znakov sladkorne bolezni, obiščite osebnega zdravnika. Ker gre za širše znake, še ni nujno, da imate v resnici sladkorno bolezen, vsekakor pa je dobro, da to preverite. Zgodnja diagnoza, zdravljenje in dober nadzor so ključnega pomena za vaše zdravje in bistveno zmanjšajo možnosti za nastanek zapletov.

Če simptome sladkorne bolezni ignoriramo, nas čakajo resne posledice. V najhujšem primeru lahko pride do t. i. diabetične ketoacidoze, ki je življenjsko nevaren zaplet kot posledica pomanjkanja delovanja inzulina. Nezdravljena sladkorna bolezen lahko vpliva na delovanje številnih organov, srca, ožilja in živčnega sistema, oči, ledvic.

Največji dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni

Kot smo omenili, so simptomi sladkorne bolezni pogostokrat neopazni. Prav zato je pomembno, da se zavedamo najpogostejših dejavnikov tveganja za nastanek sladkorne bolezni.

  • STAROST: Tveganje za nastanek sladkorne bolezni se poveča z leti, še posebej okrog 40. leta.
  • SLADKORNA BOLEZEN V DRUŽINI: Če imate sladkorno bolezen v ožji družini (starši, bratje, sestre ali otroci), obstaja 2- do 6-krat večje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.
  • KRVNI TLAK: Tveganje za nastanek sladkorne bolezni se bistveno poveča tudi, če imate visok krvni tlak.
  • PREVISOKA TELESNA TEŽA: Tveganje za nastanek sladkorne bolezni se poveča, če imate prekomerno telesno težo, maščobne obloge pa se nahajajo predvsem v predelu trebuha.

Spletna stran Diabetes Test omogoča, da brezplačno preverite, kako veliko je vaše tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Vprašalnik, ki upošteva dejavnike, kot so starost, spol, sladkorna bolezen v družini, fizična aktivnost, povišan krvni tlak in telesna teža, je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje RS.

Drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na nastanek sladkorne bolezni, so:

  • KAJENJE: Povezano je ne zgolj z večjo možnostjo za nastanek sladkorne bolezni, temveč tudi s številnimi drugimi zdravstvenimi težavami, npr. z boleznimi srca in rakom.
  • NOSEČNIŠKA SLADKORNA BOLEZEN ali GESTACIJSKI DIABETES: To je oblika sladkorne bolezni, ki se prvič pojavi med nosečnostjo in v 90 % tudi izgine po porodu. Vseeno je pomembno, da se raven sladkorja v krvi skrbno spremlja tudi po porodu, saj so možnosti za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 večje.
  • ALKOHOL: Podobno kot kajenje tudi uživanje prekomernih količin alkohola pušča drastične posledice na telesu. Ni povezan samo z večjim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni, strokovnjaki ga povezujejo tudi z določenimi vrstami raka.
  • SINDROM POLICISTIČNIH JAJČNIKOV (PCO): To je eno izmed najpogostejših hormonskih obolenj žensk. Ženske s PCO imajo večje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, saj je obolenje povezano z inzulinsko rezistenco in s tem višjo stopnjo inzulina v krvi. Takoj ob diagnozi s PCO je pomembno, da opravite tudi test glukozne tolerance.
  • TEŽAVE Z DUŠEVNIM ZDRAVJEM: Določene težave z duševnim zdravjem predstavljajo povečano tveganje za sladkorno bolezen. Med najpogostejše spadajo shizofrenija, bipolarna motnja in depresija. Zdravila, ki pomagajo uravnavati omenjene težave, lahko povečajo tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 (to tveganje pa je sicer relativno majhno, zato je pomembno, da zdravila, ki vam pomagajo uravnotežiti duševno zdravje, redno jemljete).

(Vir: Diabetes ORG)

Omembe vreden dejavnik tveganja je tudi kakovost spanca. Kronično nemiren in prekratek spanec lahko vodi v večje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

Sladkorna bolezen pri otrocih – prepoznajte prve znake!

Pri otrocih je bolj pogosta sladkorna bolezen tipa 1. Znaki pri otrocih so povsem enaki tistim pri odraslih – huda žeja, zelo pogosto uriniranje, izguba teže, huda utrujenost in razdražljivost ter zamegljen vid. Pomembno je, da si znake dobro zapomnimo in smo nanje pozorni. Študija iz leta 2012 poroča, da zgolj 9 odstotkov odraslih prepozna glavne simptome sladkorne bolezni (Medical News Today). Prav zato veliko otrok pravilno diagnozo dobi šele, ko so simptomi izjemno hudi ali celo življenjsko nevarni. Če pri otroku sumite na sladkorno bolezen, je pomembno, da skupaj obiščete zdravnika, ki bo s pomočjo enostavnih testiranj urina ali krvi postavil diagnozo.

Sladkorno bolezen tipa 1 pri otrocih trenutno ni mogoče preprečiti, lahko pa bistveno zmanjšamo možnosti za nastanek tipa 2, in sicer s pomočjo:

  • primerne telesne teže – otroci z izrazito prekomerno telesno težo imajo bistveno večje tveganje za nastanek bolezni;
  • redne telesne aktivnosti – slednja zmanjša inzulinsko rezistenco in pomaga nadzorovati krvni tlak;
  • zmanjšanja količine zaužite sladke hrane in pijač – le-te vodijo v prekomerno telesno težo. Uživanje uravnotežene prehrane, bogate z vitamini, minerali, vlakninami in beljakovinami lahko zmanjša možnost za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

Diagnoza sladkorne bolezni pri otroku lahko v družini povzroči zaskrbljenost in negotovost. Pomembno je, da se zavedate, da bo lahko vaš otrok še vedno normalno sodeloval pri vseh aktivnostih, tako kot njegovi vrstniki, potrebno pa je, da se dobro podučite o načinih nadzora in zdravljenja.

Imam sladkorno bolezen – kaj pa zdaj?

Na voljo je veliko število metod in zdravil, ki pomagajo posameznikom s sladkorno boleznijo.

Situacija prav vsakega posameznika se lahko bistveno razlikuje, zato je način zdravljenja prilagojen posameznikovim potrebam.

DIABETES TIPA 1: Potrebovali boste zdravljenje z inzulinom. To lahko poteka tudi s pomočjo inzulinske črpalke, ki posnema delovanje zdrave, aktivne trebušne slinavke.

DIABETES TIPA 2: Zdravljenje poteka s pomočjo inzulina ali tablet. V začetni fazi vam osebni zdravnik lahko predlaga drugo metodo – npr. redno fizično aktivnost in zdravo, uravnoteženo prehrano.  

Pomembno je, da kakršnakoli vprašanja o sladkorni bolezni postavite izbranemu osebnemu zdravniku, ki vam lahko nudi največjo podporo in strokovne nasvete. V mislih imejte predvsem naslednja vprašanja:

  • KDAJ naj jemljem zdravila?
  • KOLIKO zdravil jemljem?
  • Kakšni so pričakovani STRANSKI UČINKI?
  • Kako se najbolje spopadam s stranskimi učinki?
  • Ali bodo zdravila za sladkorno bolezen vplivala na delovanje drugih zdravil?

Kaj je hipoglikemija in kako jo preprečiti?

Hipoglikemija ali nenormalno znižanje koncentracije glukoze v krvi je najpogostejši zaplet sladkorne bolezni, ko raven glukoze pade pod 4 mmol/l. S hipoglikemijo se ne srečujejo vsi posamezniki s sladkorno boleznijo. Nastane kot posledica neravnovesja med vašimi zdravili (predvsem inzulinom), prehrano in fizično aktivnostjo. Hipoglikemija se lahko pojavi povsem iznenada, zato je izjemno pomembno, da prepoznate njene simptome. Ti so:

  • tresenje,
  • prekomerno potenje,
  • občutek hude tesnobe,
  • bledost,
  • povišan srčni utrip,
  • mravljinci v predelu ustnic,
  • zamegljen vid,
  • jeza in razdražljivost,
  • občutek zmedenosti,
  • huda lakota,
  • huda utrujenost,
  • glavobol,
  • pomanjkanje koncentracije.

Redno merjenje ravni glukoze v krvi omogoča, da sladkorni bolnik hipoglikemijo zazna, še preden se pojavijo kakršnikoli simptomi. Zakaj pa sploh pride do nje? Velikokrat jo lahko povzroči spuščen obrok ali premalo zaužite hrane nasploh, premalo ogljikovih hidratov v vašem zadnjem obroku, zelo intenzivna telesna dejavnost, prevelik odmerek inzulina ali uživanje alkohola na prazen želodec. Hipoglikemija je zelo neprijetna, sicer pa ni nevarna. Do nje najpogosteje pride ponoči in je povezana z zelo intenzivnim zdravljenjem z inzulinom.

Če opazite, da je vaša raven sladkorja v krvi veliko nižja kot običajno (še posebej, če je nižja od 4 mmol/l), je pomembno, da ukrepate takoj. Nemudoma posezite po majhnem sladkem prigrizku, npr. sadnem soku ali majhni porciji sladkarij. Po 10–15 minutah še enkrat preverite raven sladkorja. Če je raven še vedno nizka, ponovite ukrep – ponovno posezite po sladkem prigrizku. Če opazite napredek oz. povišanje ravni sladkorja, posezite po prigrizku ali glavnem obroku, ki je bogat z ogljikovimi hidrati (NHS).

Kaj pa je stanje remisije?

Remisija pri posameznikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je stanje, ko je raven sladkorja v krvi spet povsem normalna brez jemanja zdravil. To lahko povsem spremeni življenje posameznika s sladkorno boleznijo in je največkrat posledica izgube telesne teže. Nekateri jo razlagajo kot »ozdravitev sladkorne bolezni«. V resnici pa je remisija boljši izraz, saj se lahko sladkorna bolezen vedno povrne.

Remisijo največkrat povzroči znatna izguba telesne teže (v povprečju okrog 15 kg). Posamezniki lahko to dosežejo z drastičnimi spremembami življenjskega sloga ali s pomočjo operacije. Zakaj je izguba teže povezana z remisijo?

Če se odvečna telesna teža nahaja okrog trebuha, lahko pride do nabiranja maščobe okrog najpomembnejših telesnih organov, med drugim ledvic in trebušne slinavke. To bistveno oteži delovanje organov, kar lahko vodi v nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

Vseeno je vredno omeniti, da se lahko sladkorna bolezen tipa 2 vsekakor pojavi tudi pri posameznikih z normalno telesno težo. Kot smo omenili zgoraj, pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so starost, etnična skupina, sladkorna bolezen v družini in drugi dejavniki. Dejstvo pa je, da na druge dejavnike nimamo vpliva, medtem ko imamo nad telesno težo popoln nadzor.  

Življenje s sladkorno boleznijo – viri informacij in podporne skupine

Diagnoza s sladkorno boleznijo lahko osebi vnese strah in zaskrbljenost. Pomembno je, da se dobro poučite o stanju in o vseh načinih zdravljenja, ki vam kljub diagnozi omogočijo nemoteno, dolgo in zdravo življenje. Povežite se s posamezniki ali s skupinami, ki so v podobni situaciji, npr. preko Zveze društev diabetikov Slovenije. Slednja organizira pestro paleto športnih srečanj, konferenc in drugih dogodkov. Prav tako predstavlja bogat vir informacij o življenju s sladkorno boleznijo, in sicer preko spletnih publikacij in revije Sladkorna, ki je brezplačno na voljo na tej povezavi.

Nazaj na Nasveti