Stres. Beseda, ki jo slišimo na skoraj vsakem koraku. Mnogi se že ob besedi stres počutijo nelagodno in tesnobno. Prav vsi se zavedamo, kaj pomeni biti v stresu, težje pa je definirati, kaj stres sploh je. Enotna definicija stresa ne obstaja. Raziskovalci in zdravniki se namreč ne strinjajo glede tega, ali je stres vzrok za težave ali posledica težav. 

V spodnjih odstavkih odgovarjamo na nekatera najpogosteje zastavljena vprašanja o stresu in opozarjamo na razlike med pozitivnim in negativnim stresom. Prav tako pa raziskujemo povezave med stresom in povišanjem holesterola ter ponujamo nekaj primerov dobrih praks pri soočanju z vsakodnevnim stresom.

Kaj sploh je stres?

Stres ni duševna motnja ali bolezen, ampak je povsem običajen del življenja. Čeprav ga navadno omenjamo v negativnem kontekstu, je lahko v resnici pozitivna gonilna sila v našem življenju. Stres lahko namreč razdelimo na pozitiven in negativen stres.

  • Pozitiven stres oz. eustres lahko povzročijo navdušujoči dogodki, kot so prihajajoča poroka, dopust, nosečnost ...
  • Negativen stres oz. distres se pojavi, ko ima oseba občutek, da ni kos določeni situaciji. To je lahko kratkotrajen ali dolgotrajen občutek. Dlje časa trajajoči negativni stres lahko vodi v zmanjšano produktivnost, zdravstvene težave in kronično utrujenost. 

Vzroki za stres oz. stresorji niso nujno zunanji dogodki oz. situacije. Pogosto izhajajo iz nas samih, npr. občutkov strahu ali stalnega občutka skrbi. Grožnja je lahko resnična ali namišljena.

Pomembno je, da znamo prepoznati simptome stresa

Pogosto smo napačno prepričani, da se simptomi stresa nanašajo zgolj na fizične bolečine. Pravzaprav pa segajo na številna področja zdravja – tako fizičnega kot duševnega. Med najpogostejše simptome negativnega stresa spadajo:

  • fizični simptomi (bolečine v trebuhu, glavi, prsih, vrtoglavica in driska, otopelost v rokah in nogah, mravljinci, prekomerno potenje),
  • poslabšani odnosi z bližnjimi in večja občutljivost v odnosih (npr. s starši, partnerjem, sodelavci),
  • spremembe v obnašanju doma (izjemna razdražljivost, jeza in jok brez očitnega razloga),
  • disfunkcionalni vzorci spanja, npr. premalo ali preveč spanja, nočne more in nenehno zbujanje ter nemiren spanec nasploh,
  • nepotrpežljivost,
  • težave s komunikacijo in spremembe osebnih značilnosti, npr. odtujenost od bližnjih. (vir: WebMD)

Povezava med stresom in povišanim holesterolom

Povišanega holesterola ne spremljajo telesni simptomi, a lahko vodi v izjemno resne zdravstvene težave. Študije dokazujejo močno povezavo med povišanim holesterolom in:

  • aterosklerozo,
  • srčnim napadom,
  • drugimi boleznimi srca in ožilja.

Med najpogostejše razloge za povišano raven holesterola spadajo:

  • nezdrava prehrana, predvsem visoke količine nasičenih maščob,
  • kajenje,
  • sladkorna bolezen,
  • družinska zgodovina srčnih bolezni.

Morda ste že slišali za izraz fight or flight response oz. odziv boj ali beg. Gre za odziv telesa na stresno situacijo. Odziv boj ali beg je neke vrste alarm, v katerem se sprožijo številni procesi v telesu. Poviša se srčni utrip, upočasni se delovanje vašega prebavnega trakta in s tem upočasni prebava, dihanje pa postane hitrejše. Pogosteje kot občutite stres, pogosteje se vaše telo odziva s tako imenovanim pobegom ali soočenjem.     

Kako stres vpliva na holesterol?

Stres lahko pusti resne posledice na raven holesterola v krvi. Združenje Hello Heart takole opisuje povezavo med holesterolom in stresom. V restavraciji naročite zgolj solato in ribo namesto običajne kombinacije ocvrte prehrane (pomfri, dunajski zrezek, tatarska omaka). Močno se trudite, da bi z boljšimi odločitvami zmanjšali raven holesterola. Pravzaprav se trudite tako močno, da ste v resnici v hudem stresu. Ne zavedate pa se, da lahko prav stres (ne glede na vzrok za njegov nastanek) vodi v povišano raven holesterola, ta pa v bolezni srca in ožilja. 

Ljudje, ki so dlje časa v stresu, imajo več možnosti za povišano raven holesterola v krvi. 

Ni kriv zgolj stres, temveč predvsem naš odziv na stres

Dr. Stuart Steale opozarja, da učinki stresa na telo pogosto niso vidni takoj. Minejo lahko leta, dokler se ne pokaže učinek stresa na raven holesterola. Dr. Steale pa opozarja tudi, da sam stres še ne povzroči hudih zdravstvenih težav. Pomembna je naša reakcija na stres – tisti posamezniki, ki stres uravnavajo na nezdrav način (npr. s socialno izolacijo, z jezo ali občutki krivde), imajo več možnosti za pojav neželenih zdravstvenih posledic. Temu mnenju se pridružuje tudi dr. Lisa Matzer, ki pravi, da pogostost stresa ni ključen dejavnik, temveč je pomemben zgolj naš odziv. Če se na stres odzivamo z jezo in sovražnostjo, bo višja raven slabega LDL-holesterola v krvi.

Najbolj težaven je kronični stres

Dolgotrajni ali kronični stres je tisti, ki telo skozi čas najbolj izčrpa. K povišani ravni holesterola lahko prispeva na številne različne načine.

  • Ljudje se zaradi kroničnega stresa ne gibljejo dovolj, pozabijo na redno telovadbo in posegajo po bolj nezdravi hrani.
  • Stres spodbuja tvorbo hormonov kortizola in adrenalina, ki lahko skozi čas vodi v višjo raven slabega LDL-holesterola.

Holesterol in stres na delovnem mestu

Povezavo med povišanim holesterolom in stresom na delovnem okolju je nedavno raziskovala britanska študija več kot 90.000 posameznikov. Raziskovalci so z njo potrdili povezavo med stresom na delovnem mestu in povišano ravnjo holesterola. Odkrita je bila povezava med stresno službo in povišano koncentracijo lipidov v krvi. Študija ne potrdi, da je stres neposreden razlog za povišanje holesterola, a opaža očitno povezavo. 

Ugotovitve britanske študije potrjujejo tudi rezultati ameriške raziskave 18 davčnih svetovalcev. Med najbolj stresnim obdobjem v letu, in sicer okrog roka za oddajo davčnih napovedi (15. aprila), se je njihova raven holesterola v povprečju z 206 mg/dL dvignila na 232. Ob naslednji meritvi junija se je spustila na 215. Telesna dejavnost in prehranjevalne navade sodelujočih se v tem času niso spremenile.

5 nasvetov, kako se spopadati s stresom

Kako lahko sami poskrbimo, da učinki stresa ne bodo dolgotrajni?

  • AKTIVNO ŽIVLJENJE: telesna vadba vašega stresa ne bo kar čez noč pregnala, vendar bo prinesla številne pozitivne učinke na počutje in čustveno zdravje. S težavami se boste lahko soočili mirneje in odločneje.
  • POVEŽITE SE Z BLIŽNJIMI: dobra socialna mreža družine ali prijateljev vam lahko pomaga, da na svoje težave gledate s povsem drugega zornega kota. Dobri odnosi so ključni za vaše duševno zdravje.
  • VZEMITE SI ČAS ZASE: pozabite na delo in namenite čas zgolj sebi. Naredite nekaj zase, ne glede na to, ali gre za druženje s prijatelji, sproščanje v naravi ali aktivnosti na prostem.
  • ZNEBITE SE NEZDRAVIH NAVAD: ne zanašajte se na alkohol, kajenje ali kofein kot načine zmanjšanja stresa. To ne bo odstranilo vaših težav, temveč zgolj ustvarilo nove.
  • POMAGAJTE DRUGIM: študije kažejo, da so ljudje, ki večkrat pomagajo drugim (npr. prostovoljno delo, pomoč prijateljem) bolj odporni in se lažje soočajo s stresom. Če nimate dovolj časa za prostovoljno delo, lahko drugim pomagate na preproste načine, npr. starejši osebi pomagate prečkati cesto, sodelavce v pisarni presenetite s kavo ipd. 

Nazaj na seznam