Kaj res spada v družinsko potovalno lekarno in kaj večinoma jemljemo po nepotrebnem

Večer pred odhodom na potovanje je pogosto videti podobno: na mizi so sirupi, obliži, termometer, razkužilo, dve različni škatlici tablet proti bolečini, nekaj “za vsak slučaj” in še ena stvar, ki jo dodamo, ker se nam zdi, da jo bomo zagotovo potrebovali, če je ne vzamemo. Pri družinski potovalni lekarni redko nastane težava zato, ker bi vzeli premalo. Pogosteje je težava v tem, da vzamemo preveč stvari brez jasnega razloga.

Dobra potovalna lekarna ni največja. Je tista, pri kateri vemo, zakaj je nekaj v njej. In prav to je razlika med premišljeno pripravo in paničnim pakiranjem “za vsak slučaj”.

Najpogostejše težave na potovanjih

Če bi sklepali samo po tem, kako pakiramo za družinska potovanja, bi pomislili, da so na poti najverjetnejši skoraj vsi možni zapleti.

Raziskave pa kažejo precej bolj jasen vzorec. Med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami pri popotnikih so:

• prebavne težave, še posebej driska in bruhanje,

• povišana temperatura,

• kožne nevšečnosti in

• blažje okužbe dihal.

V isti raziskavi je 79 odstotkov udeležencev poročalo o vsaj eni zdravstveni težavi med potovanjem ali ob prihodu domov (vir: PMC).

To nam pomaga razumeti, da so zdravstvene težave na potovanjih pogoste, a je njihova raznolikost precej manjša, kot si ponavadi predstavljamo. Tako lahko enostavneje ločimo med verjetnimi in manj verjetnimi tegobami. Zato jo poskušamo zasnovati tako, da vzamemo, kaj je nujno za najpogostejše situacije.

Osnova, ki jo večina družin res potrebuje

Če bi morala družinska potovalna lekarna ostati res kompaktna, bi vanjo pri večini potovanj sodila naslednja vsebina.

• Zdravila, ki jih otroci ali odrasli redno jemljejo,

• sredstvo za zniževanje temperature in lajšanje bolečine,

• termometer,

• obliži in osnovno razkužilo za manjše odrgnine,

• fiziološka raztopina ali druga osnovna pomoč, ki jo doma dejansko uporabljate,

• zaščita pred soncem,

• izdelek za pike ali blaženje srbečice, če greste v naravo ali na morje.

To ni popolna lekarna za vse družine na vseh poteh. Je pa dober začetek, ker pokrije najpogostejše manjše težave, pri katerih je koristno imeti nekaj pri roki že v avtu, v apartmaju ali s seboj, v torbi.

Pomembno pravilo je preprosto: če nečesa doma skoraj nikoli ne uporabljate, je dober razlog, da premislite, ali to res sodi tudi na pot.

Kar je smiselno dodati glede na vrsto poti

Največ napak pri potovalnih lekarnah nastane zato, ker jih pakiramo enako za vse destinacije. Vikend v Trstu, teden v kampu in aktivni dopust v gorah imajo različne zahteve. Prav tako se potrebe vaše družine spreminjajo, ko otroci rastejo.

Če greste na morje

V osnovno lekarno je smiselno dodati:

• zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem,

• nego po sončenju ali za razdraženo kožo,

• zaščito pred insekti in nekaj za pike, če boste veliko zunaj,

• osnovo za manjše odrgnine, ker so pesek, kamenje in igra na prostem skoraj vedno del dopusta.

Če vas čaka aktivni oddih ali veliko narave

V osnovno lekarno je smiselno dodati:

• zaščito pred insekti,

• obliže za žulje,

• osnovno nego za manjše udarce, odrgnine ali nateg.

Če greste na kratek mestni oddih

Tam praviloma potrebujete manj stvari, kot jih imate v osnovni lekarni. Prednost naj imajo:

• kompaktna torbica z osnovnimi zdravili, če jih kdo potrebuje,

• termometer,

• nekaj obližev,

• nekaj za manjše prebavne ali prehladne težave.

Kaj družine najpogosteje nosimo po nepotrebnem

Največ prostora praviloma ne vzamejo res nujne stvari, ampak podvajanja. Dva izdelka proti insektom. Tri različna sredstva proti bolečini. Več izdelkov, ki jih doma skoraj nikoli ne odpremo.

Med pogostimi odvečnimi kosi so:

• več zdravil za isto težavo,

• izdelki, ki jih doma še nikoli niste uporabili,

• velike embalaže za kratek izlet,

• stvari, ki jih je na destinaciji mogoče brez težav kupiti,

• specialni izdelki za scenarije, ki so zelo malo verjetni.

To ne pomeni, da je previdnost napačna. Pomeni le, da več stvari ne pomeni nujno več varnosti. Včasih pomeni samo manj pregleden komplet, v katerem je težje hitro najti tisto, kar dejansko potrebujete.

Kako preveriti, ali je vaša lekarna res smiselna

Preden torbico zaprete, si pomagajte s tremi vprašanji.

1. Kaj je na tej poti res verjetno?
   Če greste na krajši mestni oddih, ne potrebujete istega kompleta kot za teden v kampu ali aktivni dopust v naravi.

2. Kaj od tega doma dejansko uporabljamo?
   Stvari, ki jih doma nikoli ne uporabite, so pogosto tudi na poti manj verjetno koristne.

3. Kaj bi lahko brez večjih težav kupili tudi tam?
   Pri številnih destinacijah ni treba nositi zaloge za vse možno. Veliko bolj pomembno je, da imate pri sebi redno terapijo in osnovno potovalno lekarno.

Ta tri vprašanja hitro pokažejo, ali pakirate iz navade, iz skrbi ali iz realnih potreb.

Najbolj spregledana stvar ni izdelek, ampak preglednost

Pri potovalni lekarni ni pomembno samo, kaj imate, ampak tudi kako hitro do tega pridete. Če je torbica nepregledna, če stvari niso označene ali če nihče razen enega starša ne ve, kje je kaj, je to pogosto večji problem kot to, ali imate še en dodatni izdelek.

Koristno je, da:

• so zdravila v enem, preglednem kompletu,

• imajo starši osnovni dogovor, kaj je kje in čemu je namenjeno,

• je redna terapija ločena in takoj dostopna.

Tako lahko pomirite svoje skrbi ob nepričakovanem, saj boste ob manjšem zapletu hitro ukrepali, namesto da najprej deset minut iščete termometer ali berete navodila za sredstva proti bolečinam, ki jih doma nikoli ne jemljete.

Ne pozabite na stvari, ki jih domača lekarna ne more rešiti

Družinska potovalna lekarna je zelo koristna pri prvih, manjših situacijah. Pri povišani temperaturi, odrgnini, žulju, piku ali prebavnih težavah lahko pomeni veliko. Ne more pa nadomestiti zdravniškega posveta, pregleda ali pomoči na daljavo, ko gre za nekaj resnejšega ali nejasnega.

In prav tu se pokaže meja med dobro pripravo in lažnim občutkom, da smo pripravljeni na vse. Dobro sestavljena torbica je del brezskrbnejše poti. Ni pa rešitev za večje zdravstvene zaplete, za situacije, ko otrok potrebuje pregled, ali za trenutke, ko v tujem okolju potrebujete jasen naslednji korak.