Digitalno nomadstvo je pogosto predstavljeno zelo privlačno: prenosnik, dobra kava, razgled na morje in občutek, da lahko delaš od kjerkoli. V resnici pa je delo na daljavo iz tujine veliko manj povezano z idealno lokacijo in veliko bolj s tem, kako dobro si pripraviš vsakdan.

Prenosnik je seveda osnova. A če želiš na drugi lokaciji tudi zares delati, ne samo biti tam z odprtim računalnikom, potrebuješ še nekaj manj očitnih stvari: jasen ritem, urejeno dokumentacijo, socialno oporo, načrt za nepredvidene zaplete in okolje, v katerem lahko dejansko ohranjaš fokus.

Digitalno nomadstvo namreč ni dopust z občasnim odgovarjanjem na e-pošto. Je življenje in delo hkrati, le da se vse dogaja v okolju, kjer še ne poznaš lokalnih navad, sistema, ljudi, zdravstva, prevozov in včasih niti tega, kam greš naslednji teden. Prav zato so pogosto najpomembnejše tiste priprave, ki jih na Instagramu ne vidiš.

1. Realen delovni ritem, ne samo lepa lokacija

Prva stvar, ki jo potrebuješ, ni nova aplikacija za produktivnost, ampak realen načrt dneva. Na novi lokaciji je lahko vse zanimivo: ulice, hrana, razgled, ljudje, vreme, plaža, coworking prostor, izleti. Prav zato se lahko hitro zgodi, da delo ves čas odlašaš na kasneje.

Težava digitalnega nomadstva ni nujno v tem, da ne moreš delati. Pogosteje je težava v tem, da se meje med delom in prostim časom popolnoma zabrišejo. Dopoldne greš na sprehod, ker je lepo vreme. Popoldne se dobite z novimi znanci. Zvečer nadoknadiš delo. Čez nekaj dni ugotoviš, da si sicer v čudovitem kraju, a te muči neprespanost in občutek, da si ves čas malo v zaostanku.

Zato je dobro, da si že pred odhodom odgovoriš na nekaj zelo praktičnih vprašanj:

• kdaj želiš delati;

• kdaj boš na voljo za ekipo ali naročnike;

• kdaj imaš sestanke;

• kdaj imaš čas za raziskovanje destinacije;

• kateri dnevi so res delovni in kateri bolj raziskovalni.

Pri tem pomaga, da si ne načrtuješ vsakega dneva na novo. Boljši je preprost okvir: na primer dopoldnevi za fokus, popoldnevi za sestanke, dva večera na teden za druženje in en dan za izlete. Ne zato, ker bi moral digitalni nomad živeti po urniku, ampak zato, ker brez urnika hitro delaš ves čas in nikoli zares ne uživaš.

2. Socialni načrt, ker delo od kjerkoli lahko postane precej samotno

Ena od manj romantičnih strani digitalnega nomadstva je osamljenost. Na začetku je lahko zelo prijetno, da imaš mir in da te nihče ne moti. Po nekaj tednih pa se lahko zgodi, da pogrešaš čisto običajne stvari: pogovor ob kavi, znan obraz, nekoga, ki ga lahko vprašaš za nasvet, ali občutek, da pripadaš skupnosti.

Tudi če si na lokaciji, kjer je veliko ljudi, delo na daljavo hitro postane precej individualna izkušnja. Večino dneva delaš prek zaslona, po delu pa ni nujno, da imaš družbo za kavo, sprehod ali večerjo.

Zato je koristno že pred odhodom preveriti, kje na izbrani lokaciji se zbirajo ljudje, ki delajo podobno kot ti. To so lahko coworking prostori, lokalni dogodki, skupine za digitalne nomade, jezikovni tečaji, športne aktivnosti, pohodniške skupine, joga, prostovoljske aktivnosti ali preprosto skupnosti na družbenih omrežjih.

3. Urejena dokumentacija, zdravstveno zavarovanje in jasen načrt za situacije “kaj če”

Pri krajšem dopustu pogosto zadostuje, da preveriš osebni dokument, kartico, namestitev in zavarovanje za tujino. Pri delu na daljavo iz tujine pa je smiselno razmišljati širše. Če boš v drugi državi več tednov ali mesecev, dokumentacija ni več samo formalnost, ampak del tvoje varnosti in vsakdanjega delovanja.

Pred odhodom preveri, kaj izbrana država dovoljuje glede dela na daljavo in ali potrebuješ posebno vizo. Pomembno je predvsem, da razumeš, kako dolgo lahko ostaneš, kaj pomeni delo za tujega delodajalca ali naročnika, ali potrebuješ dodatna dokazila in katere dokumente moraš imeti vedno pri sebi.

Ne pozabi tudi na bolj praktičen del dokumentacije. Dobro je imeti varno shranjene kopije potnega lista ali osebne izkaznice, zavarovalnih polic, pomembnih kontaktov, pogodbe o delu ali sodelovanju, rezervacij, naslovov nastanitev in podatkov za nujne primere. Najbolje je, da imaš dokumente shranjene digitalno in delno tudi offline, ker ravno takrat, ko jih najbolj potrebuješ, spletna povezava pogosto ni najboljša.

Del priprave naj bo tudi jasen načrt, kaj storiti ob zdravstvenem zapletu. Če v tujino greš samo na dopust, ampak nameravaš tam tudi začasno živeti in delati, je smiselno preveriti, kako lahko prideš do zdravnika, kako poteka plačilo zdravstvenih storitev, katere številke pokličeš v nujnih primerih in kakšno zavarovanje potrebuješ za daljše bivanje.

Pri tem je lahko pomembna tudi izbira zavarovanja za tujino, ki je prilagojeno daljšemu bivanju zaradi dela ali študija. Zavarovanje za tujino Kariera je namenjeno prav situacijam, ko tujina za nekaj časa postane tvoj delovni ali študijski prostor, zato ga je smiselno preveriti še pred odhodom.

4. Rezervni načrt za internet, energijo in tišino

Digitalni nomadi pogosto preverijo, ali ima nastanitev Wi-Fi. Manj pogosto pa preverijo, ali je Wi-Fi dovolj stabilen za videoklice, pošiljanje večjih datotek, delo v oblaku in sestanke, pri katerih si ne morejo privoščiti, da vsakih pet minut izginejo s klica.

Zato je dobro imeti rezervni načrt. To ne pomeni, da moraš potovati z vso pisarniško opremo, pomeni pa, da nisi odvisen samo od ene povezave. Lokalna SIM kartica ali eSIM, seznam bližnjih coworking prostorov, kavarna z zanesljivim internetom, power bank in osnovni adapterji so precej manj glamurozni kot razgled z balkona, ampak pogosto rešijo delovni dan.

Enako velja za tišino. Namestitev je lahko odlična za dopust, a slaba za delo. Hrupna ulica, gradbišče, slaba miza, temna soba ali sosedje, ki imajo vsak večer drugačen načrt, lahko hitro vplivajo na zbranost. Pred rezervacijo zato ne glej samo fotografij, ampak tudi komentarje o hrupu, internetu, prostoru za delo in okolici.

V praksi je dobro imeti vsaj tri možnosti: kraj, kjer delaš večino časa, rezervno lokacijo za dneve, ko doma ne gre, in hitro rešitev za nujne sestanke.

5. Sistem za telo, ne samo za delo

Pri delu na daljavo iz tujine je zelo enostavno podceniti telo. Doma imaš morda stol, mizo, rutino, znan lokal za malico, običajen ritem hrane, gibanja in spanja. Na novi lokaciji pa se lahko vse spremeni hkrati. Druga postelja, več hoje ali manj hoje, druga hrana, vročina, vlaga, klimatske naprave, veliko sedenja v improviziranih položajih in občutek, da moraš prosti čas izkoristiti do zadnje minute.

Zato potrebuješ tudi sistem za telo. Ne v smislu popolnega fitnes načrta, ampak v smislu nekaj majhnih pravil, ki te držijo gor. Na primer: vsak dan vsaj en pravi obrok, dovolj vode, sprehod pred ali po delu, raztezanje po daljšem sedenju, omejeno delo iz postelje in predviden čas za spanje.

To je še posebej pomembno pri daljšem bivanju. Prvih nekaj dni te običajno drži začetni zagon na novi lokaciji. Po treh ali štirih tednih pa se pokaže, ali imaš ritem, ki je vzdržen. Digitalno nomadstvo ni uspešno takrat, ko v enem tednu obiščeš največ krajev, ampak takrat, ko lahko v novem okolju normalno delaš, živiš in ohranjaš dobro počutje.

Delo od kjerkoli potrebuje več kot dobro povezavo

Najboljša priprava na digitalno nomadstvo ni tista, pri kateri poskušaš predvideti vsak možen zaplet. Bolj koristno je, da si pripraviš osnovni sistem, ki ti pomaga tudi takrat, ko se nekaj ne odvije po načrtu.

Zato pred odhodom preveri tudi Zavarovanje za tujino Kariera. Namenjeno je daljšemu bivanju v tujini, ko tujina za nekaj časa ni samo destinacija, ampak prostor, kjer živiš, delaš in potrebuješ več kot samo dobro povezavo.