Za nekatere ljudi je najboljši del dopusta prav tisti občutek, da se vsak dan lahko zgodi nekaj novega. Če po dveh dneh poležavanja na plaži že iščete naslednji izlet, razgled ali aktivnost, verjetno veste, o čem govorimo.

Tokrat zato ne ostajamo pri klasičnih pohodih, kolesarjenju in surfanju. Zbrali smo pet nekoliko drugačnih idej za aktivne počitnice, ki vas popeljejo pod zemljo, vzdolž divjih obal, skozi soteske in celo na sipine.

1. Coasteering: raziskovanje obale z druge strani

Kaj dobite, če združite plavanje, plezanje po skalah, premikanje vzdolž obale in občasno skakanje v morje? Coasteering.

Aktivnost je nastala prav zato, da obale ne bi raziskovali samo s plaže, čolna ali urejene sprehajalne poti. Premikate se tam, kjer se stikata kopno in morje: prečkate skalne odseke, zaplavate čez zaliv, splezate čez oviro in nadaljujete do naslednjega dela obale.

Najbolj znana destinacija za coasteering je Pembrokeshire v Walesu, kjer razčlenjena skalnata obala ponuja prav takšno kombinacijo klifov, zalivov in morskih jam. Na voljo so različne stopnje zahtevnosti, zato ni nujno, da je prva izkušnja ekstremna.

Kje poskusiti: Pembrokeshire v Walesu, zlasti območje okoli St Davidsa in severne obale.

Kaj je dobro vedeti vnaprej:
Coasteering je ena tistih aktivnosti, pri katerih samostojno raziskovanje ni dobra ideja, če terena ne poznate. Plimovanje, valovi, tokovi, spolzke skale in primernost posameznega mesta za skoke zahtevajo lokalno znanje. Zato vedno izberite organizirano izkušnjo z vodnikom in ustrezno zaščitno opremo.

Kaj preveriti glede zavarovanja za tujino:
Coasteering lahko vključuje plezanje po skalah, plavanje, skoke v morje in gibanje po zahtevni obali, zato se zahtevnost posameznih tur precej razlikuje. Pred rezervacijo preverite, kako je konkretna aktivnost opredeljena in ali jo vaše zavarovanje vključuje.

2. Raziskovanje jam: ko se pustolovščina začne pod površjem

Za res dobro jamsko doživetje Slovencem pravzaprav ni treba čez mejo. Imamo eno najbolj prepoznavnih kraških pokrajin na svetu in dovolj različnih jam, da je izkušnja lahko bistveno bolj zanimiva od klasičnega sprehoda po osvetljeni turistični poti.

Križna jama je znana po podzemnih jezerih in delih poti, ki jih obiskovalci premagajo s čolnom. Če si želite nekaj bolj dostopnega, a še vedno drugačnega, je tu Vilenica, ena najstarejših turističnih jam v Evropi. Škocjanske jame pa že zaradi ogromnega podzemnega kanjona pokažejo, kako dramatičen je lahko svet pod našimi nogami.

Če ste slovenske jame že dobro spoznali, ni treba prav daleč. Tik čez mejo, na italijanskem Krasu pri Trstu, lahko obiščete Grotta Gigante, ki slovi po izjemno veliki osrednji dvorani. Proti severu pa so v bližini avstrijsko-slovenske meje tudi Obirske kapniške jame na avstrijskem Koroškem.

Kje poskusiti: Križna jama, Vilenica ali Škocjanske jame v Sloveniji; Grotta Gigante pri Trstu ali Obirske kapniške jame na avstrijskem Koroškem.

Kaj je dobro vedeti vnaprej:
Pomembno je le, da ločite turistični obisk od pravega jamarstva. Za raziskovanje neurejenih jam so potrebni znanje, ustrezna oprema in izkušeno vodstvo. V podzemlju vreme, voda in orientacija hitro postanejo precej pomembnejši kot na urejeni turistični poti.

Kaj preveriti glede zavarovanja za tujino:
Turistični ogled urejene jame ni isto kot jamarstvo ali raziskovanje neurejenih podzemnih poti. Če načrtujete bolj pustolovsko različico z zahtevnejšim terenom, plezanjem ali spuščanjem po vrveh, pred odhodom preverite, ali za takšno aktivnost veljajo posebni pogoji ali doplačilo.

3. Packrafting: ko čoln nosite kar v nahrbtniku

Na pohodu pridete do reke ali jezera. Namesto da bi se tam obrnili ali iskali most, iz nahrbtnika vzamete lahek napihljiv čoln, ga pripravite in del poti nadaljujete po vodi.

To je osnovna ideja packraftinga, aktivnosti, ki združuje hojo in veslanje. Packraft je dovolj lahek, da ga lahko nosite s seboj, zato pot ni omejena samo na kopno ali samo na vodo.

Prav ta kombinacija je največja privlačnost. Dopoldne lahko hodite po dolini ali gozdni poti, popoldne pa veslate čez jezero in pot zaključite na popolnoma drugi strani. Začetniki lahko izberejo mirno vodo, bolj izkušeni pa tudi zahtevnejše reke.

Škotska je za tak način raziskovanja zelo zanimiva zaradi številnih jezer, rek in prostranih območij, kjer se pohodništvo naravno povezuje z veslanjem. Posebej privlačni so Highlands ter območja okoli jezer in narodnih parkov.

Kje poskusiti: Škotsko višavje, območje Loch Lomonda ali Cairngorms; vodene izkušnje so na voljo tudi drugod po Veliki Britaniji in severni Evropi. Za preizkus aktivnosti pa imate na voljo tudi organizirane izkušnje na Soči in na Hrvaškem.

Kaj je dobro vedeti vnaprej:
Pri packraftingu velja podobno kot pri drugih vodnih aktivnostih: mirno jezero in divja reka nista ista izkušnja. Pred rezervacijo preverite zahtevnost vode, potrebno predznanje, temperaturo, vremenske razmere in to, ali organizator zagotovi rešilni jopič ter drugo potrebno opremo.

Kaj preveriti glede zavarovanja za tujino:
Pri packraftingu je pomembno predvsem, kje boste veslali. Mirno jezero in spust po divji reki sta z vidika tveganja zelo različni aktivnosti, zato preverite zahtevnost vode in pogoje kritja za izbrano turo.

4. Canyoning: skozi soteske, tolmune in slapove

Če vam običajna pohodniška pot ne daje dovolj dogajanja, je canyoning precej drugačna alternativa. Pot poteka skozi sotesko in lahko vključuje hojo po vodi, plavanje, spuščanje po vrvi, plezanje ter skoke v naravne tolmune.

Ni vsak canyoning enako zahteven. Obstajajo trase, namenjene začetnikom, kjer so tehnični deli lažji in skoki pogosto neobvezni, pa tudi precej zahtevnejše ture za ljudi z več izkušnjami.

Za to aktivnost je posebej zanimiva Madeira. Vulkanski teren, strme soteske in vodni tokovi ustvarjajo zelo raznolike poti, zato je mogoče izbirati med lažjimi in precej bolj tehničnimi izkušnjami. Dobra alternativa so tudi Azori, kjer se canyoning odvija v bujni vulkanski pokrajini med slapovi in ozkimi soteskami.

Kje poskusiti: Madeira ali Azori na Portugalskem. Bližje Sloveniji pa tudi Soška dolina in nekatere destinacije v Italiji.

Kaj je dobro vedeti vnaprej:
Pri izbiri ture ne glejte samo fotografij. Preverite trajanje, število spustov po vrvi, višino skokov, temperaturo vode in zahtevano telesno pripravljenost. Nekaj, kar je na posnetku videti kot kratek skok v turkizen tolmun, je lahko le en majhen del večurne poti po zahtevnem terenu.

Kaj preveriti glede zavarovanja za tujino:
Canyoning pogosto združuje hojo po vodi, plavanje, skoke in spuščanje po vrvi, zato lahko posamezne ture spadajo med zahtevnejše aktivnosti. Pred odhodom preverite, ali potrebujete posebno kritje oziroma doplačilo glede na konkretno zahtevnost ture.

5. Sandboarding: deska in veliko peska

Če vam je všeč občutek deskanja po snegu, a bi smučarsko opremo zamenjali za kratke rokave in puščavsko pokrajino, obstaja sandboarding.

Princip je preprost: po peščeni sipini se spuščate na posebni deski, stoje ali leže, odvisno od terena, izkušenj in ponudnika. Manj preprost je del, ko se morate po spustu povzpeti nazaj na vrh, saj tu ni vlečnice.

Ena najbolj znanih destinacij za sandboarding je Swakopmund v Namibiji, kjer se ogromne sipine Namiba srečujejo z atlantsko obalo. Prav kontrast med puščavo in oceanom naredi izkušnjo še bolj nenavadno.

Za nekoliko bližjo različico lahko podobne aktivnosti poiščete tudi na Kanarskih otokih, pri čemer je pomembno preveriti, na katerih območjih je sandboarding dovoljen in organiziran. Nekatere sipine so zaščitena naravna območja, zato hoja zunaj dovoljenih poti ali športne dejavnosti niso povsod dovoljene.

Kje poskusiti: Swakopmund v Namibiji; za bližjo alternativo preverite organizirane ponudnike na Kanarskih otokih.

Kaj je dobro vedeti vnaprej:
Pri sandboardingu morda ne potrebujete let izkušenj, je pa dobro računati na vročino, močno sonce in precej fizičnega napora pri hoji po pesku. Ura aktivnosti v puščavskem okolju ni enaka uri na običajni sprehajalni poti.

Kaj preveriti glede zavarovanja za tujino:
Tudi pri sandboardingu se pogoji razlikujejo glede na lokacijo, teren in način izvedbe. Ker manj običajne aktivnosti niso vedno avtomatično zajete v standardno kritje, je smiselno pred odhodom preveriti, kako je zavarovana prav vaša izbrana dejavnost.

Pred rezervacijo preverite več kot samo to, ali je videti zabavno

Neobičajne aktivnosti so zanimive prav zato, ker nas postavijo v okolje, ki ga ne poznamo. Toda to pomeni tudi, da težje sami ocenimo zahtevnost.

Pred rezervacijo zato preverite:

• ali je aktivnost primerna za vašo raven izkušenosti,

• kakšna telesna pripravljenost je potrebna,

• ali so določene starostne ali zdravstvene omejitve,

• katera oprema je vključena,

• ali aktivnost vodi usposobljen lokalni vodnik,

• kaj se zgodi ob slabem vremenu,

• ali vaše zavarovanje za tujino vključuje aktivnost, ki jo načrtujete.

Pri jamah, divji vodi, obalnih aktivnostih in odmaknjenih terenih lahko namreč že sprememba vremena ali vodostaja precej spremeni razmere. Najboljša izbira zato ni nujno najbolj adrenalinska tura, ampak tista, ki ustreza vašim izkušnjam in pripravljenosti.

Aktivne počitnice ne potrebujejo rekorda, ekstremnega podviga ali fotografije z najvišjega vrha. Včasih je dovolj že to, da običajno pot zamenjate za podzemno jezero, obalno steno, sotesko ali sipino.