Do svojih zavarovanj dostopajte kjerkoli in kadarkoli. Obiščite portal Do svojih zavarovanj dostopajte na MOJ VARUH ZDRAVJA MOJ VARUH ZDRAVJA

Sindrom razdražljivega črevesja – kako si lahko pomagamo

Ajda Strnad MSc, nutricionistka Ajda Strnad MSc, nutricionistka

Bolečine in trebušni krči, napihnjenost, driska ali zaprtost so glavni simptomi sindroma razdražljivega črevesja. Ti simptomi se lahko pojavijo in izginejo, lahko pa trajajo dneve, tedne ali celo mesece. Največkrat gre za kronično težavo, ki močno zmanjšuje kakovost življenja. Vendar lahko z nekaj spremembami v prehrani in življenjskem slogu težave bistveno omejimo.

Intoleranca na hrano in sindrom razdraženega črevesja
S pravilno prehrano in spremembo življenjskega sloga lahko težave s črevesjem bistveno omejimo (vir: Shutterstock)

Čeprav ni zdravila, nismo nemočni

Zdravilo za sindrom razdražljivega črevesja ne obstaja. Vendar lahko simptome omilimo z določenimi zdravili, ustrezno prehrano, zdravim življenjskim slogom in obvladovanjem stresa. Razlog za sindrom razdražljivega črevesja v večini primerov ni popolnoma znan. Verjetno pa so glavni razlogi za to težavo razne intolerance, preobčutljiv živčni sistem v prebavilih, stres, družinska zgodovina, razne infekcije prebavnega trakta, sprememba v črevesni mikrobioti in še kaj.

Kaj pa če imam alergijo na hrano

Alergija je imunski odziv na točno določeno hrano, do katerega v večini primerov pride takoj po zaužitju. Vendar alergije v povezavi s sindromom razdražljivega črevesja niso zelo pogoste. V večini primerov gre za intolerance.

Največkrat je kriva intoleranca na določena živila

Intoleranca na hrano se pojavi, ko je črevo preveč občutljivo na določena živila. Razlika med intoleranco in alergijo je, da pri alergiji običajno pride do pojava simptomov takoj po zaužitju, pri intolerancah pa reakcije niso tako hitre. Včasih traja ure ali celo dni, da pride do reakcije in opaženih simptomov. 

Intoleranca na živila se pojavi, ko črevo postane občutljivo na ta živila. Pojavi se sindrom razdraženega črevesja.
Po morebitni diagnozi na alergijo in intoleranco se glede prehranjevanja posvetujte z nutricionistom ali dietetikom. Samo izločanje določenega živila iz prehran

Kaj lahko sploh še jem

Seznam živil, ki lahko povzročijo neugodje zaradi sindroma razdražljivega črevesja, je razmeroma obsežen. To so lahko: 

  • gluten
  • pšenica
  • mleko
  • nekatero sadje (npr. slive, marelice, breskve, jabolka, hruške, mango)
  • čebula, česen in por
  • rdeča pesa
  • kapusnice (brokoli, cvetača, zelje, ohrovt)
  • stročnice
  • kava
  • ostre začimbe (npr. čili)
  • mastni kosi mesa
  • ocvrta hrana
  • predpripravljeni obroki, ki vsebujejo veliko maščobe
  • čokolada, maslo in smetana

A brez skrbi. Najverjetneje vam ne bodo vsa ta živila povzročila neugodja. To je odvisno od tega, kako vaše črevo reagira na določeno živilo, in tudi od velikosti porcije. 

Sindrom razdraženega črevesja, simptomi, intoleranca na hrano, napihnjenost, krči v trebuhu, driska, diareja, zaprtost
Težave nam lahko povzroča ena sama skupina živil (vir: Shutterstock)

Prevzemite pobudo

Pri sindromu razdražljivega črevesja ne obstaja čudežna dieta, ki bo popolnoma odpravila vse težave. Vendar obstaja veliko načinov za lajšanje nevšečnosti.

Priporočamo

  • Kuhanje doma. Izbirajte sveža živila, kadar je to mogoče.
  • Pišite prehranski dnevnik in si zapisujte občutke po zaužitju določene hrane. Tako boste hitreje ugotovili, ali vam težave povzroča določeno živilo.
  • Poskusite redno početi stvari, ki vas sproščajo.
  • Redno se gibajte.
  • Lahko poskusite tudi jemati probiotike (od enega do dva meseca) in morda boste opazili pozitivno spremembo.
Gibanje, simptom razdraženega črevesja
Simptome lahko omilimo tudi z rednim gibanjem (vir: Shutterstock)

Odsvetujemo

  • Izpuščanje obrokov.
  • Hitro požiranje velikih kosov hrane.
  • Mehurčkaste pijače, močno začinjeno in procesirano hrano.
  • Kavo in pravi čaj. Bodite vsaj previdni s količino, ne več kot tri skodelice dnevno.
  • Uživanje alkohola.
Previdno tudi pri uživanju sadja
Previdno tudi s sadjem in zelenjavo. Sadje in zelenjava lahko v prebavilih fermentirata in povzročita še več neugodja. (vir: Shutterstock)

Poskusite lahko tudi s Low-FODMAP dieto

Če imate težave s prepoznavanjem simptomov in živil, ki vam povzročajo težave, lahko poskusite tudi s Low-FODMAP dieto. Izraz FODMAP je kratica za: Fermentabilni, Oligosaharidi, Disaharidi, Monosaharidi in Polioli. To so skupine enostavnih in kompleksnih ogljikovih hidratov, ki se slabo presnovijo in absorbirajo v naših prebavilih. Najdemo jih v raznem sadju, zelenjavi in tudi v mleku in žitnih izdelkih. Slabo absorbirana hrana s pomočjo črevesnih bakterij v prebavilih fermentira. Čeprav je za večino ljudi to popolnoma normalen in pravzaprav pomemben proces, pri ljudeh s sindromom razdražljivega črevesa povzroča neugodja.

Low-FODMAP dieta vključuje zmanjšanje oziroma izločanje tovrstnih živil za štiri do osem tednov. Po tem obdobju se po posebnem protokolu ponovno začne vključevati določeno skupino živil. Eno skupino naenkrat. V obdobju vključevanja živil je nujno, da smo pozorni na simptome, saj so ti ključni za prepoznavanje problematičnih živil. 

Low-FODMAP dieta naj bo izvedena v sodelovanju s strokovnjaki
Pravilno načrtovanje Low-FODMAP diete je kompleksen postopek, zato jo je priporočljivo izvajati pod nadzorom strokovnjaka. (vir: Shutterstock)

Poiščite pomoč strokovnjaka

Pravilno načrtovana Low-FODMAP dieta je kompleksen postopek, zato je priporočljivo sodelovanje z dietetikom in nutricionistom. Veliko nasvetov v povezavi s Low-FODMAP dieto, ki jih najdemo na internetu, je zastaranih ali pa enostavno – nepravilnih. 

Ajda Strnad, nutricionistka, Nutrimentum

Nazaj na Nasveti