Do svojih zavarovanj dostopajte kjerkoli in kadarkoli. Obiščite portal Do svojih zavarovanj dostopajte na MOJ VARUH ZDRAVJA MOJ VARUH ZDRAVJA

Od tega, ali je obolenje virusno ali bakterijsko, je odvisno zdravljenje

Maks Pečar, dr. med., specializant družinske medicine Maks Pečar, dr. med., specializant družinske medicine

Določeni tipi bakterij in virusov lahko privedejo do okužb z različnimi stopnjami resnosti. Nekatere so preproste in minejo same od sebe, nekatere pa potrebujejo antibiotike ali protivirusna zdravljenja. Določene vrste okužb lahko preprečimo s cepljenjem. 

bakterije, virusi, okužba
Številne bakterijske in virusne okužbe so nalezljive (vir: Shutterstock)

Bakterijske in virusne okužbe so običajno nalezljive

Številne bakterijske in virusne okužbe so nalezljive, kar pomeni, da se lahko prenašajo z osebe na osebo. Da bi se lahko prenosom čim bolj izognili in s tem ohranjali zdravje, je ključno, da vemo, kako se bakterije in virusi prenašajo. Prenos se lahko zgodi na več načinov:

  • s tesnim stikom z osebo, ki ima bakterijsko ali virusno okužbo – dotik, poljub,
  • s stikom s telesnimi tekočinami osebe, ki ima bakterijsko ali virusno okužbo – kašelj, kihanje, spolni odnos,
  • s prenosom okužbe z mame na otroka med porodom,
  • v stiku s površino, ki je kontaminirana z bakterijo – kljuke na vratih, pipe za vodo, nato pa dotikanje obraza, nosu, ust.

 

Prenos okužbe se lahko pojavi tudi brez stika z okuženo osebo:

  • pik okužene žuželke (komar – malarija, klop – borelija, virus klopnega meningoencefalitisa),
  • zaužitje kontaminirane hrane ali vode.
komar, bakterije, virusi, okužba
Viruse in bakterije lahko prenašajo tudi žuželke, kot so komarji in klopi (vir: Shutterstock)

Najpogostejše virusne okužbe so:

  • prehlad,
  • gripa,
  • covid-19,
  • virusni gastroenteritis (»trebušna viroza«),
  • norice,
  • ošpice,
  • virusne bradavice,
  • HIV,
  • hepatitis,
  • meningitis.


norice, virus, okužba
Norice so eno izmed številnih virusnih obolenj (vir: Shutterstock)

Najpogostejše bakterijske okužbe so:

  • angina (bakterijsko vnetje žrela),
  • vnetje mehurja,
  • okužbe kože (celulitis, šen),
  • borelija,
  • tetanus,
  • gonoreja,
  • sifilis. 

Okužbe, ki so po izvoru lahko tako bakterijske kot virusne, so:

  • zastrupitev s hrano,
  • pljučnica,
  • vnetje žrela,
  • vnetje srednjega ušesa. 

Kako zdravnik prepozna bakterijsko oziroma virusno okužbo

Zdravnik pogosto že s samim kliničnim pregledom brez dodatnih preiskav diagnosticira določene bolezni, kot so ošpice in norice, ki imajo zelo značilne znake. Za druge bolezni pa bo upošteval pacientove bolezenske znake in težave, zgodovino prejšnjih bolezni ter trenutno epidemiološko stanje (na primer virus gripe povzroča sezonske epidemije v zimskih mesecih). Dodatno lahko pregleda kri in na podlagi krvne slike presodi, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo. Vzamejo se brisi s kože, izcedka, blata in urina. Brisi se nato pošljejo v laboratorij, kjer se določi povzročitelja bolezni.

virus, bakterija, kri, okužba
Zdravnik lahko na podlagi krvne slike presodi, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo (vir: Shutterstock)

Zdravljenje

Osnovno simptomatsko zdravljenje obeh tipov okužb je enako. Potrebno je piti dovolj tekočine, da preprečimo dehidracijo. V času bolezni je potrebno počivati, priporočljivo je, da ponoči obolela oseba spi čim dlje. Za lajšanje bolečine in zniževanje povišane telesne temperature se uporabljajo protibolečinska zdravila, kot sta paracetamol in NSAR.

V lekarni lahko kupimo lokalni dekongestiv (na primer oksimetazolin), ki pomaga pri izcedku iz nosu, lajša dihanje skozi nos ter odpira vhode v nosne in obnosne votline (sinuse). Ravno tako so na voljo številna dodatna zdravila, ki lajšajo težave (pastile in pršila za boleče žrelo, sredstva za izkašljevanje, probiotiki, kreme in mazila za herpes itd.).

Virusne okužbe, razen redkih izjem, ne potrebujejo protivirusnega zdravljenja oziroma ga za večino virusnih bolezni nimamo. Osnovno zdravljenje bakterijskih okužb je z antibiotikom, ki ga predpiše zdravnik. 

Občasno kdo prehitro prekine zdravljenje, ker ne občuti več težav, nato pa se okužba čez nekaj dni ponovi. Z antibiotikom je vedno potrebno opraviti celotno kuro, ki jo predpiše zdravnik, čeprav morda obolela oseba nima več težav, saj je potrebno uničiti vse bakterije.

Prehitro predpisovanje antibiotika pa predstavlja veliko nevarnost za pojav bakterijskih rezistenc. Z bakterijsko rezistenco opišemo pojav, ko bakterije, ki so bile prej občutljive na določeno antibiotično zdravljenje, razvijejo odpornost. Z razširjeno uporabo antibiotika pa je vsako leto več bakterij rezistentnih, zato se antibiotik predpisuje smotrno.

V primeru predpisanega antibiotika ob virusnih okužbah se zgodi, da se okužba ne pozdravi prej, ampak se celo poslabša (s pojavom alergijskih reakcij, stranskih učinkov, bruhanja, driske itd.). 

preventiva, virus, bakterija, okužba
Najboljša preventiva je redno umivanje rok (vir: Shutterstock)

Ravnajte preventivno

Tako za zaščito pred virusnimi kot tudi bakterijskimi okužbami veljajo splošna priporočila, ki smo jih upoštevali v času epidemije covida-19. Svetuje se redno umivanje rok, posebej ob prihodu domov, pred hranjenjem in po uporabi sanitarij. Izogibajte se dotikanju obraza, ust, nosu, še posebej, ko roke niso čiste. Kozarcev, zobnih ščetk in jedilnega pribora ne delite z drugimi ljudmi. Svetuje se nošenje mask v zaprtih prostorih, še posebej, če smo v stiku z bolno osebo. Proti virusom je ena najučinkovitejših metod zaščite cepljenje (covid, gripa, KME, pnevmokok itd.).

Če zbolite, ostanite doma in ne hodite med ljudi. S tem preprečite, da bi drugi ljudje zboleli zaradi vas, obenem pa zaščitite sebe, da dodatno ne zbolite za kakšno drugo okužbo.

Pred sprehodi v hribe, gore, po travnikih itd. se svetuje uporaba pršil proti insektom, saj piki klopov in drugih žuželk predstavljajo visoko tveganje za nastanek okužb. Priporočljiva so oblačila, ki v celoti pokrijejo roke in noge.

Pri spolnem odnosu svetujemo zaščito ter preventivno testiranje na spolno prenosljive bolezni, saj nekatere potekajo brez kliničnih simptomov – kar pomeni, da smo lahko okuženi, ne da bi imeli zdravstvene težave.

Za vso hrano svetujemo, da je primerno toplotno obdelana in hranjena v hladilniku.

 

Maks Pečar, dr. med., specializant družinske medicine, Aristotel, zdravstveni center

Sumite na okužbo?

Nikar ne odlašajte in hitro obiščite zdravnika! Z zavarovanjem Zdravstvena polica do obiska specialista, ko ga potrebujete. Do specialistične obravnave že v nekaj dneh.

Nazaj na Nasveti