Do svojih zavarovanj dostopajte kjerkoli in kadarkoli. Obiščite portal Do svojih zavarovanj dostopajte na MOJ VARUH ZDRAVJA MOJ VARUH ZDRAVJA

Vzroki za spomladansko utrujenost

Na prehodu zime v poletje, torej spomladi, se veliko ljudi srečuje s tako imenovano spomladansko utrujenostjo, ki lahko traja nekje od sredine marca do sredine aprila. Kaže se kot občasna motnja v počutju in posledično v razpoloženju. Človeka prevzame nenavadna, neobičajna in predvsem pretirana utrujenost: občutek pomanjkanja energije ter občutek nemirnosti, brezvoljnosti in izčrpanosti. Lahko se pridružijo tudi vrtoglavica in glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter razdražljivost. Poveča se nepojasnjena potreba po počitku in spanju. Pravega vzroka za pojav spomladanske utrujenosti pravzaprav ne poznamo, vendar pa obstaja nekaj kazalnikov, ki občutno vplivajo na dovzetnost določenih posameznikov za to motnjo, pa tudi nekaj ukrepov, s katerimi jo lahko premagamo oziroma omilimo, kadar se pojavi.

Hitre vremenske spremembe in občutne temperaturne razlike vplivajo na naše razpoloženje in počutje!

Če ste tako utrujeni, da se vam ne ljubi niti dihati, naj vas potolažimo: niste edini! Izčrpanost je med ljudmi dandanes vse bolj pogost pojav. Raziskave kažejo, da je utrujenih kar dvajset odstotkov ljudi, deset odstotkov pa jih ima občutek, da so povsem brez energije, kar vpliva tudi na kakovost življenja in dela. Predvsem spomladi, ko se vsakodnevnemu stresu in napornemu življenjskemu slogu pridružijo še vremenske spremembe, se lahko pojavi klasičen sindrom izgorelosti. Le-ta je pogost v pomladnih mesecih, zato prihaja pri ljudeh do popolne apatije in brezvoljnosti.

Vremensko občutljive osebe so še posebej dovzetne za težave, ki jih prinašajo dnevne temperaturne razlike. Pojav je značilen za pomladne mesece: jutra ostajajo še zelo hladna, čez dan pa se pod vplivom močnejših sončnih žarkov temperatura ozračja lahko dvigne tudi do 20 °C. Pri vremensko občutljivih posameznikih, pri starejših ljudeh, ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in posameznikih s slabšo telesno kondicijo slednje povzroča celo vrsto prej navedenih težav, ki jih razumemo kot znake spomladanske utrujenosti.

Vedeti moramo, da lahko naše telo potrebuje tudi do mesec dni, da se privadi na spremenjeno vremensko stanje. Ko se zunanje temperature postopoma višajo, se naše ožilje širi in krvni tlak pada. Ta proces lahko občutimo kot šibkost, ki jo neredko spremlja tudi vrtoglavica. To počutje je tipično za spomladansko utrujenost. Kisik in dnevna svetloba pomagata telesu, da svojo notranjo uro lažje prestavi na pomlad. Zato pospešite svoj krvni obtok z gibanjem v naravi, ne glede na vreme. Za uravnavanje krvnega obtoka pomaga tudi izmenično prhanje zjutraj, saj spodbudi presnovo. Ključno pri tem pa je, da prhanje vselej končamo s hladno vodo.

Utrujenost in porušeno hormonsko ravnovesje

Vse pomembne telesne procese, kot so spanje, presnova, rast, razmnoževanje, lakota in žeja, uravnavajo hormoni. V zimskih mesecih v človeškem telesu prevladujejo drugi hormoni kot v pomladnih mesecih, zato je lahko tudi nenadna spomladanska utrujenost zagotovo posledica spremenjenih hormonskih procesov. S spomladansko utrujenostjo sta neposredno povezana predvsem dva pomembna hormona: hormon sreče ali serotonin in spalni hormon ali melatonin.
V zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in noči daljše, se telesne zaloge hormona serotonina zaradi pomanjkanja svetlobe izčrpajo. Serotonin se namreč tvori v možganih s pomočjo aminokisline triptofan, in sicer pri sončni svetlobi. Hormon serotonin je ena izmed mnogih snovi, ki posreduje informacije med živčnimi celicami. Uravnava naš ritem spanja in bedenja ter skrbi za dobro počutje in zadovoljstvo, zato mu pravimo tudi hormon sreče.

Na drugi strani pa ponoči človeško telo samodejno pretvarja serotonin v melatonin, ki uravnava dnevno-nočni ritem številnih telesnih funkcij in spodbuja spanje. Pozimi zaradi manjših količin dnevne svetlobe tako v telesu prevladuje hormon melatonin (spalni hormon). Spomladi, ko dnevi postajajo daljši in sončna svetloba močnejša, pospešeno delujejo ščitnica, češerika (epifiza) in nadledvična žleza, kar pospeši tudi tvorbo serotonina. S tem ko se razmerje obeh hormonov spreminja, se poviša tvorba endorfinov, estrogenov in testosterona. Na ta način telo pospešeno ustvarja nove celice, okrepi pa se tudi naravna odpornost organizma, ki je v zimskih mesecih oslabela. Vse te procese in spremembe lahko občutimo kot veliko telesno obremenitev oziroma spomladansko utrujenost.

Sprememba porabe in izkoristka energije vpliva na občutek utrujenosti

Pozimi človeški organizem kopiči zaloge energije, ki jo potrebuje za uravnavanje telesne temperature. Telo v tem času za vzdrževanje normalne telesne temperature potrebuje več kalorij, ki jih pridobiva iz maščob in ogljikovih hidratov. Zaradi povečane potrebe telesa po kalorijah nam pozimi tekne drugačna hrana – rajši posegamo po jedeh na žlico, enolončnicah, močnih juhah, krompirju, krvavicah in pečenicah z zeljem. V pomladnih mesecih pa zaradi že omenjenih hormonskih sprememb telo potrebuje predvsem več vitaminov, mineralov in beljakovin.

Premagovanje spomladanske utrujenosti se začne pri prehrani!

Glavni simptom spomladanske utrujenosti je nepojasnjena izčrpanost. Takšna izčrpanost je lahko tudi posledica enolične zimske prehrane. Dejstvo je, da v zimskem času posegamo po drugačnih, sezonskih živilih, uživamo bolj težko in mastno hrano, obroki vsebujejo manj svežega sadja in presne zelenjave kot v poletnih mesecih, posledično pa telo ne dobi zadostne količine vitaminov in mineralov. Za premagovanje spomladanske utrujenosti je ključnega pomena uravnotežena prehrana: obogatite svoje obroke s sadjem in z zelenjavo, predvsem s takšnim, ki vsebuje veliko vitamina C. Telo mora namreč ponovno proizvesti določene encime, za katere pa potrebuje predvsem večje količine magnezija in vitamina C. Navadno pride v organizmu v zimskem času tudi do okrnjenih zalog železa, magnezija, selena, cinka, kalcija, kalija ter vitaminov B, C in E. Pomanjkanje vitaminov B1 in B6 niža raven serotonina v možganih, pomanjkanje slednjega pa se kaže kot nezadovoljstvo, izčrpanost ter povišana občutljivost za bolečine.

Za hitro premagovanje spomladanske utrujenosti je ključnega pomena tudi to, da zaužijete več manjših obrokov dnevno. Slednje namreč zagotavlja telesu, da lahko vzdržuje enakomerno raven sladkorja v krvi. Če je le mogoče, zaužijte najmanj tri do pet obrokov in spijte vsaj dva litra tekočine (navadne vode, nesladkanih čajev, naravnih sokov). Ustrezna oskrba telesa z vodo je prav tako pomembna v boju s spomladansko utrujenostjo.

Utrujenost in nezadostna hidracija telesa

Voda je temeljna sestavina vseh živih bitij. Pri človeku voda predstavlja približno 70 do 85 odstotkov človekove telesne teže. Voda je osnovna sestavina celic, tkiv in telesnih tekočin. Preprečuje trenje med površinami tkiv in vzdržuje vlažnost sluznic v telesu. Vsi naši organi za svoje normalno delovanje potrebujejo vodo: rdeče krvničke vsebujejo kar 68 % vode, naša jetra vsebujejo približno 70 % vode, pljuča in možgani 80 %, kri in krvna plazma okoli 90 %. Pomanjkanje vode tako nezanemarljivo vpliva tudi na splošno počutje. Pomanjkanje vode je za telo bistveno bolj nevarno kot pomanjkanje drugih hranil, pravzaprav je lahko tudi kritično in smrtno nevarno. Odrasel človek mora za normalno delovanje organizma popiti od 2 do 3 litre vode na dan (oziroma približno 35 g vode na kilogram telesne teže dnevno).

Spomladansko utrujenost lahko uspešno odpravite tudi z ustrezno hidracijo telesa: popijte vsaj osem kozarcev vode na dan oziroma več, če ste fizično aktivni, pijete kavo ali alkoholne pijače. Ne čakajte s pitjem toliko časa, da začutite žejo! Ko začutite žejo, ste že izgubili 1 do 2 odstotka telesne tekočine. Če ta delež pade na 3 odstotke, pa boste začutili tudi, da so vam začele upadati tudi vaše običajne fizične sposobnosti.

Nad utrujenost z več gibanja na svežem zraku

Najbolj učinkovito, poceni in najbolj naravno zdravilo zoper simptome spomladanske utrujenosti je gibanje na svežem zraku! Telo potrebuje stalen dotok kisika, ki omogoča pretvarjanje glukoze v energijo. Gre za povsem naraven proces: pomanjkanje kisika upočasni delovanje vseh naših organov. V zimskih mesecih večino dneva preživimo v zaprtih, ogrevanih prostorih, kjer je zrak suh, posledično pa je telo preslabo preskrbljeno s kisikom. Posledice pomanjkanja kisika se kažejo v motnjah krvnega obtoka, nižji storilnosti, slabem počutju, glavobolih in splošni utrujenosti.

Pogosto zehanje, kljub zadostni količini spanca, seveda ni več znak zaspanosti, pač pa je tipični prepoznavni znak, da vašemu telesu primanjkuje kisika. Gibanje oziroma telesna aktivnost na svežem zraku spodbuja prekrvavitev in prehrano vseh telesnih tkiv ter okrepi delovanje srca. S tem se hitro izboljša splošna telesna odpornost, spodbudi se presnova in naravno razstrupljanje telesa. Spomladanska utrujenost pa bo kljub večji fizični obremenjenosti organizma izzvenela hitreje, predvsem pa bo manj občutna.

Poskrbite za dober imunski sistem in dvig splošne odpornosti

V prvih pomladnih dneh hitro opazimo, da je čez zimo oslabel tudi naš imunski sistem: ujame nas nahod, napade kašelj, preseneti vneto grlo. Slabemu počutju se priključi tudi slaba volja, razdražljivost in brezvoljnost. Zavedajte se, da 

spomladanska utrujenost ni bolezen! Je pa težava, ki jo bo treba odpraviti. Osnovni gradniki dobrega imunskega sistema so vitamini in minerali. Vitamin C je glavni vitamin, odgovoren tudi za krepitev imunskega sistema. Sončna svetloba in svež zrak bosta poskrbela za oskrbo vseh telesnih celic s kisikom. Telesna aktivnost, pa naj bo kakršnakoli, tudi zgolj vsakodnevni sprehod, bo pospešil obtok krvi, ki zagotavlja pretok kisika in hranilnih snovi v organizmu. Tudi probiotiki krepijo imunski sistem. Privoščite si jogurt brez sladkorja, kislo zelje, kefir in kumarice. Poskrbite za dovolj mirnega, zdravilnega spanca ter sprostitev ob tistih aktivnostih, ki so vam v veselje, in uspešno boste premagali spomladansko utrujenost!

Nazaj na Nasveti