Sem samo sramežljiv ali imam socialno anksiozno motnjo?

Sramežljivost sama po sebi ni socialna anksiozna motnja. Vendar pa je lahko sramežljivost predhodnik ali dejavnik, ki prispeva k razvoju socialne anksioznosti pri nekaterih posameznikih. Kateri so simptomi te motnje?

Razlika med sramežljivostjo in socialno anksioznostjo 

Socialna anksioznost in sramežljivost sta dva povezana, a različna pojma. Čeprav so si simptomi podobni, se razlikujejo po intenzivnosti, trajanju in vplivu na življenje posameznika.

Sramežljivost

Sramežljivost je osebnostna lastnost, za katero je značilno, da se oseba v družbenih situacijah počuti nelagodno ali nezavedno. Sramežljivi posamezniki lahko doživijo začasne občutke nelagodja ali nerodnosti pri interakciji z drugimi, zlasti v neznanem ali večjem družbenem okolju. Sramežljivost pogosto velja za normalen ter pogost vidik osebnosti in mnogi jo do neke mere občutijo. Sramežljivost se običajno zmanjša, ko posamezniki pridobijo samozavest in se seznanijo z družbenimi situacijami.

Če sramežljivost znatno ovira vašo sposobnost vključevanja v družbene dejavnosti ali vam povzroča pretirano stisko, je morda koristno, da poiščete podporo ali vodstvo strokovnjaka za duševno zdravje.

Socialna anksioznost

Socialna anksioznost, znana tudi kot socialna fobija, je psihološka motnja, za katero je značilen intenziven in vztrajen strah pred družbenimi situacijami. 

Za razliko od sramežljivosti je socialna anksioznost hujša, močnejša in kronična. Posamezniki s socialno anksioznostjo doživljajo pretiran strah in skrbi, da bodo v družbenih interakcijah obsojani, osramočeni ali ponižani. Ta strah je lahko izjemen in lahko povzroči popolno izogibanje družbenim situacijam. Socialna anksioznost lahko pomembno vpliva na človekovo vsakdanje življenje, odnose in splošno dobro počutje.

Medtem ko sramežljivost na splošno velja za osebnostno lastnost, se socialna anksioznost obravnava kot stanje duševnega zdravja, ki pogosto zahteva strokovno posredovanje in zdravljenje. 

Socialno anksiozno motnjo diagnosticiramo, ko strah in tesnoba, povezana z družbenimi situacijami, bistveno poslabšata posameznikovo delovanje ali mu povzročita znatno stisko.

Simptomi socialne anksioznosti 

Simptomi socialne anksioznosti se lahko razlikujejo po intenzivnosti in se lahko izražajo na različne načine. 

Prekomerna samozavest

Oseba ima občutek izredne samozavesti in hkrati zaskrbljenosti, da bi jo drugi natančno preučili ali negativno ocenili.

Strah pred sodbo

Osebo pretirano skrbi, da bi se osramotila, rekla kaj narobe ali da bi jo drugi negativno ocenili.

Fizični simptomi

Seveda sledi doživljanje telesnih simptomov, kot so zardevanje, tresenje, znojenje, hitro bitje srca, slabost ali težave pri govorjenju v družbenih situacijah.

Izogibajoče vedenje

Kot posledica vsega tega se oseba izogiba družbenim situacijam ali pa jih prenaša z veliko stisko.

Predvidevajoča anksioznost 

Občutek tesnobe pri osebi, ki je v pričakovanju prihajajočih družabnih dogodkov ali dejavnosti.

Negativni samogovor

Oseba izvaja negativni notranji monolog ali samokritičnost v času pred družbenimi interakcijami, med ali po njih.

Kaj pomaga?

Socialna anksioznost je lahko težavno stanje, s katerim se je treba spopasti, vendar jo je mogoče zdraviti. 

Nekateri običajni pristopi zdravljenja vključujejo kognitivno-vedenjsko terapijo (KVT). Ta terapija je namenjena prepoznavanju in izzivanju negativnih misli in prepričanj, povezanih s socialno anksioznostjo. Posameznikom pomaga razviti bolj zdrave vzorce razmišljanja in pridobiti strategije obvladovanja tesnobe.

Oseba, ki čuti večjo sramežljivost ali celo socialno anksioznost, se lahko posluži tudi tehnike izpostavljenosti. Ta tehnika vključuje postopno izpostavljanje posameznikov grozljivim družbenim situacijam v nadzorovanem in podpornem okolju, kar jim pomaga, da postanejo bolj sproščeni in sčasoma manj zaskrbljeni.

Možen pristop je tudi sodelovanje v podpornih skupinah. Pridružitev skupinam za podporo ali terapevtskim skupinam s posamezniki, ki imajo podobne izkušnje, lahko zagotovi občutek skupnosti in razumevanja.

S spremembo življenjskega sloga, kot so redna vadba, vadba tehnik za zmanjševanje stresa (na primer vaje čuječnosti in globokega dihanja) in ohranjanje zdravega življenjskega sloga, lahko posameznik prav tako prispeva k zmanjšanju simptomov tesnobe.

Izkušnje iz prve roke

Kako sta se s socialno anksioznostjo spopadla Sara in Marko? 

Sara je 28-letna ženska, ki se že več let spopada s socialno anksioznostjo. Težko se ji zdi sodelovati v pogovorih z neznanci ali celo znanci, ker se boji, da bi jo obsojali ali povedali kaj neprijetnega. Sara se pogosto izogiba družabnim srečanjem in se počuti izjemno samozavestno, ko je v središču pozornosti. Njeni simptomi tesnobe vključujejo tresenje, zardevanje in hiter srčni utrip. Sarina socialna tesnoba je vplivala na njeno osebno in poklicno življenje, saj je zamudila priložnosti za mreženje in napredovanje v karieri.

Marko je 19-letni študent, ki doživlja socialno anksioznost v različnih situacijah. Težko govori v predavalnici, saj se boji, da ga bodo drugi obsojali ali da se bodo njegovi prispevki zdeli neustrezni. Marku je tudi težko začeti pogovore ali sklepati nova prijateljstva, pri čemer ga pogosto skrbi, da ga bodo zavrnili ali mu ne bodo všeč. Zaradi tesnobe se pogosto izogiba družabnim dogodkom in se izolira v sobi v študentskem domu. Markova akademska uspešnost trpi zaradi njegove tesnobe, saj se izogiba sodelovanju pri skupinskih projektih ali predstavitvi pred sošolci.

Poiščite pomoč

Socialna anksioznost se lahko pri vsakem posamezniku kaže drugače. Pomembno je omeniti, da se lahko socialna anksioznost razlikuje po resnosti, pri čemer nekateri posamezniki doživljajo blažje simptome, medtem ko imajo drugi morda bolj intenzivno in prodorno anksioznost. Zdravljenje in podpora lahko pomembno vplivata na pomoč posameznikom pri obvladovanju in premagovanju socialne tesnobe.

Če se vi (ali kdo, ki ga poznate) spopadate s socialno anksioznostjo, je priporočljivo, da poiščete strokovno pomoč pri ponudniku duševnega zdravja, ki lahko oceni situacijo in zagotovi ustrezne smernice ter možnosti zdravljenja.

Ne pozabite, da je to splošen pregled. Če doživljate veliko stisko v družbenih situacijah, je nujno, da se posvetujete s kvalificiranim strokovnjakom za temeljito oceno in prilagojen nasvet.

Evija Evelin Zavrl, mag. psihosoc. pom.