Prvi pes ali mačka: na kaj lastniki pogosto niso pripravljeni

Prvi pes ali mačka v dom prinese veliko veselja, hitro pa tudi nekaj zelo praktičnih vprašanj. Kdo bo zjutraj vstal za sprehod? Kako pogosto je treba k veterinarju? Kaj narediti, če žival začne šepati, se ji spremeni apetit ali se nenadoma obnaša drugače? Koliko v resnici stanejo redna oskrba, hrana, oprema in nepričakovani pregledi?

Pri prvi živali večina ljudi razmišlja predvsem o lepih vidikih: družbi, igri, crkljanju, sprehodih in občutku, da je doma še nekdo. Manj pogosto pa vnaprej razmisli o situacijah, ki niso nujno dramatične, so pa del odgovornega lastništva.

Spodaj je nekaj stvari, ki nove lastnike najpogosteje presenetijo.

1. Prvi strošek ni zadnji strošek

Nakup ali posvojitev živali je samo začetek. Pri psu ali mački hitro pridejo še osnovna oprema, hrana, zaščita proti zajedavcem, cepljenja, veterinarski pregledi, igrače, transportni boks, pesek za mačke, povodci, ovratnice, praskalniki ali ležišča.

Nekateri stroški so predvidljivi, drugi ne. Žival lahko zboli, se poškoduje, poje nekaj neprimernega, začne šepati ali potrebuje dodaten pregled. Pri prvi živali je prav ta del pogosto največje presenečenje: veterinar ni samo enkratni obisk ob prihodu živali v dom, ampak del dolgoročne skrbi.

Zato si je že na začetku dobro zastaviti preprosto vprašanje: ali imamo poleg rednih mesečnih stroškov pripravljen tudi načrt za nepričakovane veterinarske stroške?

2. Mladi psi in mačke ne vedo, kaj je nevarno

Mladiči raziskujejo z gobčkom, tačkami, zobmi in kremplji. To pomeni, da hitro pridejo do stvari, ki zanje niso primerne: kablov, sobnih rastlin, čistil, hrane z mize, majhnih predmetov, vrečk, trakov, igrač ali odprtih predalov.

Pri psih se to pogosto pokaže kot grizenje, pobiranje stvari s tal ali pretirano zanimanje za vse, kar diši. Pri mačkah pa kot plezanje, skakanje na police, raziskovanje odprtih oken in igra s predmeti, ki jih lahko pogoltnejo.

Dom, ki je za odraslega človeka povsem običajen, je za mlado žival lahko poligon z veliko skušnjavami. Zato je pred prihodom živali dobro pregledati vsaj najbolj očitne stvari: kable, nevarne rastline, odprta okna, balkone, čistila, zdravila in majhne predmete, ki jih lahko žival pogoltne.

3. Vedenje ni samo stvar karakterja

Novi lastniki pogosto hitro rečejo: takšen pač je. Pes vleče na povodcu, mačka praska kavč, mladič grize roke, pes laja na druge pse, mačka ponoči divja po stanovanju.

Del vedenja je res povezan z značajem, veliko pa z okoljem, rutino, učenjem in tem, ali žival dobi dovolj primerne zaposlitve.

Pes ne potrebuje samo sprehoda, ampak tudi jasna pravila, občutek varnosti, postopno učenje in dovolj mentalne zaposlitve. Mačka ne potrebuje samo hrane in peska, ampak tudi praskalnike, skrivališča, višino, igro in možnost, da izraža naravno vedenje.

Če se težave z vedenjem začnejo stopnjevati, je bolje ukrepati zgodaj. Pri psu je to lahko posvet z veterinarjem ali strokovnjakom za vzgojo, pri mački pa preverjanje zdravstvenih vzrokov, okolja in rutine. Vedenjske težave so pogosto lažje rešljive, preden ne postanejo navada.

4. Tudi notranja mačka in majhen pes potrebujeta načrt za zdravje

Nekateri lastniki mislijo, da je tveganje manjše, če mačka ne hodi ven ali če je pes majhen in večino časa doma. V praksi to ne pomeni, da zdravstvenih zapletov ne bo.

Notranja mačka lahko razvije težave z zobmi, prebavo, sečili, težo ali kožo. Majhen pes se lahko poškoduje pri skoku s kavča, zaužije neprimerno hrano ali ima težave z zobmi, sklepi ali prebavo.

Redni preventivni pregledi, cepljenja, zaščita pred zajedavci, skrb za zobe in opazovanje sprememb v vedenju so zato pomembni tudi pri živalih, ki se zdijo manj izpostavljene.

Dobro pravilo je, da pri živali ne spremljate samo očitnih znakov bolezni, ampak tudi spremembe: manj jé, več pije, se skriva, šepa, težje vstaja, se drugače oglaša, se manj igra ali pogosteje hodi na stranišče. Pri živalih so majhne spremembe pogosto prvi znak, da je nekaj drugače.

5. Dopust, služba in vsakdan niso več čisto enaki

Pes ali mačka vplivata tudi na organizacijo življenja. Pri psu je to bolj očitno: sprehodi, varstvo, dopusti, vožnje, socializacija in vprašanje, kdo poskrbi zanj, ko vas ni doma.

Pri mački se zdi organizacija lažja, a tudi tu je treba razmisliti o varstvu med odsotnostjo, čiščenju mačjega stranišča, hrani, vodi, zdravilih, če jih potrebuje, in tem, kako dobro prenaša spremembe okolja.

Preden žival pride domov, je dobro odgovoriti na nekaj vprašanj:

• kdo bo skrbel za žival, ko boste na dopustu;

• ali imate v bližini koga, ki lahko pomaga v nujnem primeru;

• kako boste uredili prevoze k veterinarju;

• kako bo žival vključena v vaš delovni ritem;

• kaj se zgodi, če zbolite vi ali žival potrebuje več nege.

6. Žival lahko povzroči škodo drugim

Pri psih in mačkah ne razmišljamo vedno o odgovornosti, a tudi to je del lastništva. Pes lahko med igro podre otroka, poškoduje drugo žival ali povzroči škodo na tuji stvari. Mačka lahko poškoduje opremo v najemniškem stanovanju, pri varstvu ali pri nekom, ki jo začasno pazi.

Vsaka situacija je odvisna od okoliščin, vendar je dobro vedeti, da skrb za žival ne pomeni le skrbi za njeno zdravje, ampak tudi odgovornost do okolice.

Zato je smiselno preveriti, kako imate urejeno zavarovanje za primer, ko žival zboli, se poškoduje ali povzroči škodo drugim.

Priprava ni samo nakup opreme

Pred prihodom prvega psa ali mačke ni dovolj kupiti posodice, ležišča in nekaj hrane. Dobro je razmisliti tudi o vsakdanji rutini, varnosti doma, veterinarski oskrbi, vedenju, varstvu in nepredvidenih stroških.

Najbolj koristna priprava je praktična:

• izberite veterinarja, še preden ga nujno potrebujete;

• preverite osnovne nevarnosti v stanovanju;

• pripravite realen mesečni strošek oskrbe;

• določite, kdo prevzame skrb v času odsotnosti;

• spremljajte spremembe v vedenju in počutju živali;

• razmislite, kako bi pokrili nepričakovane veterinarske stroške.

Prva žival je velika sprememba, tudi če se nanjo dolgo pripravljate. Veliko lažje pa je, če že na začetku veste, da skrb ne pomeni samo hrane, sprehodov in crkljanja, ampak tudi nekaj manj prijetnih, a pomembnih odločitev.