Do svojih zavarovanj dostopajte kjerkoli in kadarkoli. Obiščite portal Do svojih zavarovanj dostopajte na MOJ VARUH ZDRAVJA MOJ VARUH ZDRAVJA

Jesen življenja lahko olajša celostni sistem pomoči na domu

Edisa Halimovič Edisa Halimovič

Slovenija postaja starajoča se družba. Danes je v Sloveniji 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije znašal 30 %. Delež starejših od 80 let se bo s 5 % v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 %. S staranjem se verjetnost potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje. Kako omogočiti starostnikom, da bodo lahko čim dlje samostojno živeli doma? 

3 Samostojni Starostnik
Celostni sistem dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu bi starostnikom močno olajšal življenje. (Vir: Shutterstock)

Rešitev je celostni sistem dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu

Ravno hitro naraščanje števila starejših od 65 let oziroma starejših od 80 let v Republiki Sloveniji pomeni ključni izziv za ustrezno ureditev sistema dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu. Storitve oskrbe in nege na domu so v Sloveniji premalo razvite in nimajo strokovne podpore zdravstva, česar so deležni oskrbovalci v institucionalnem varstvu, kjer prav tako kot osnovno storitev ponujajo socialno oskrbo. V obravnavo in delo z uporabniki so v institucionalnem varstvu vključeni zdravstveni tehniki in diplomirane medicinske sestre kot nosilke dejavnosti. Poleg tega imajo uporabniki možnost dostopa do terapevtskih storitev, tako fizioterapije kot delovne terapije. Zato je nujno potrebno v storitve pomoči na domu vključiti storitev zdravstvene nege ter terapevtskih storitev ter s tem odpraviti neenakosti v oskrbi starejših, ki želijo ostati v domačem okolju. Storitve v domačem okolju bi morale biti usmerjene v celostno obravnavo, v ugotavljanje in reševanje negovalnih problemov in zadovoljstvo uporabnika s kakovostnim in strokovno opravljenim delom.

2 Samostojni Starostnik
V storitev pomoč na domu je nujno vključiti storitve zdravstvene nege ter terapevtske storitve. (Vir: Shutterstock)

Komu je namenjena pomoč na domu? 

Pomoč na domu je namenjena pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav, povezanih s starostjo, ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami. Prav tako tega v zadostnem obsegu ne zmorejo njihovi svojci ali sosedje. S pomočjo na domu se nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu ter se tako posamezniku omogoči, da lahko čim dlje ostane v domačem okolju. Pomoč na domu in njen obseg se prilagodi potrebam posameznega upravičenca.

Storitev pomoč na domu lahko obsega naslednje vrste pomoči:

•         pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (oblačenje, slačenje, umivanje, hranjenje, opravljanje osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov),

•         gospodinjsko pomoč (prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora),

•         pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo). 

3 Samostojni Starostnik 1
Pomoč na domu vključuje tudi pedikuro. (Vir: Shutterstock)

Kdo izvaja in sofinancira te storitve? 

Pomoč na domu je v pristojnosti občin, saj občina izbere izvajalca, ki nato storitev izvaja v okviru mreže javne službe znotraj zakonskih okvirjev Zakona o socialnovarstvenih storitvah. Izvajalec storitve je lahko javni zavod ali koncesionar. Občine pomoč na domu tudi sofinancirajo, najmanj v višini 50 %, v povprečju pa več kot 70 % celotnih stroškov. V tem primeru je to pomoč na domu kot socialna oskrba, ki jo izvajajo socialni oskrbovalci, nekateri izvajalci nudijo tudi storitev socialnega servisa, ki obsega različne storitve: spremstvo oseb, pedikuro na domu, čiščenje itn.

Zaradi naraščajočih potreb pomoči na domu in hitrega naraščanja števila starejših od 65 let oziroma starejših od 80 let v Republiki Sloveniji smo pred ključnim izzivom najti ustrezno ureditev sistema dolgotrajne oskrbe.

Predlogi sistemskih ukrepov na področju dolgotrajne oskrbe gredo v smeri:

  • vzpostavitve enotne vstopne točke z namenom, da se čim bolj centralizirajo informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter postopki za upravičence naredijo čim preprostejši;
  • uvedbe enotne ocene upravičenosti z namenom, da se poenoti način ocenjevanja in da posledično upravičenci s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic;
  • uvedbe novih storitev zato, da bi upravičenci v vseh okoljih – tako na domu kot v instituciji – lahko dostopali do primerljivih storitev in da se zagotovijo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe;
  • vzpostavitve učinkovitega nadzora kakovosti in varnosti storitev;
  • višjega deleža sofinanciranja pravic na področju dolgotrajne oskrbe iz javnih sredstev, kar bi pomenilo, da posameznik za potrebne storitve plača manj, načrtovano pa je tudi zmanjšanje finančnih obremenitev za lokalne skupnosti.

Kaj pa v primeru, ko uporabnik potrebuje več?

CCO ali Center celostne oskrbe je primer multidisciplinarne neprofitne organizacije, ki nudi storitve za kakovostno življenje doma. Znotraj socialnega podjetništva so združene storitve, ki predstavljajo edinstveno ponudbo, usmerjeno v družbeno korist. Tako je nastala celostna oskrba, ki je usmerjena k uporabniku, je visoko strokovna in kakovostna ter cenovno dostopna. Sodobna oblika dela v zdravstveni oskrbi je celostni pristop, ki zagotavlja individualnost ter omogoča zdravljenje in rehabilitacijo. 

Vaši starši si zaslužijo kakovostno življenje, zato jim omogočite pomoč na domu.

Doma je najlepše, še posebej, če je tam na voljo tudi vsa potrebna oskrba. Izkoristite brezplačen prvi obisk in pridobite več informacij.

Uporabniku je omogočen dostop do zdravstvene nege in oskrbe, fizioterapije, delovne terapije, prilagoditev bivalnega okolja, medicinske pedikure, čiščenja in manjših hišnih opravil, e-oskrbe in e-zdravja. Torej vse, kar potrebuje, da kljub bolezni in oslabelosti lahko ostane v domačem okolju in živi kakovostno življenje. Možnost dostopa do multidisciplinarnega tima uporabniku predstavlja veliko dodano vrednost v skrbi za lastno zdravje v obdobju, ko je najbolj ranljiv. Izvajalcem storitev pa ponuja priložnost za sodelovanje znotraj tima za kakovostno ter individualno obravnavo uporabnikov.

 Zdravstvena nega

Zdravstvena nega v domačem okolju s primerno izobraženim kadrom omogoča izvajanje ustreznih storitev, s katerimi se izognemo večjemu poslabšanju uporabnikovega šibkega zdravstvenega stanja. Obvladovanje kroničnih bolezni, storitve rehabilitacije za povrnitev funkcionalnosti in oskrba, katere cilj je zaviranje ali zmanjševanje poslabšanja funkcionalnosti ali ohranjanja funkcionalnosti, pa jo še nadgradijo.

4 Samostojni Starostnik
Z obiski fizioterapevta na domu lahko uspešno upočasnimo napredovanje bolezni. (Vir: Shutterstock)

Fizioterapija

Fizioterapija v domačem okolju zagotavlja samostojnost ter omogoča čim bolj kakovostno in prijetno bivanje v domačem okolju. Z obiski fizioterapevta na domu uspešno upočasnimo napredovanje bolezni. Najbolj pomembno je vključevanje fizioterapevta v obravnavo starejših po možganski kapi, z boleznijo multiple skleroze, Parkinsonove bolezni, po dolgotrajni hospitalizaciji in kronični bolečini. Vse to z namenom rehabilitacije, ki jim omogoča kakovostno življenje kljub obolenju. 

Delovna terapija

Prav tako so izrednega pomena storitve delovne terapije za celosten pristop, ki je usmerjen k uporabniku. Delovni terapevti namreč prek vključevanja v smiselne in namenske aktivnosti pri uporabnikih spodbujajo zdravje in dobro počutje. Delovna terapija posamezniku omogoča ohranjanje zmožnosti izvajanja določenih aktivnosti, lahko se jih nauči na novo ali na drugačen način (tudi s pomočjo prilagoditve okolja ali uporabe medicinsko-tehničnih pripomočkov).  

 V obravnavo in oskrbo oseb z boleznijo demence je zelo pomembna vključitev delovnega terapevta. Znotraj Centra celostne oskrbe je prvič omogočen dostop do delovnega terapevta v domačem okolju ter kombinirane obravnave in s tem celostne rehabilitacije.

5 Samostojni Starostnik
Starostniku lahko pomagate tako, da poiščete ustrezne informacije zanj ter ga napotite na pregled k zdravniku. (Vir: Shutterstock)

Pridobite informacije o pomoči na domu

Ko za ostarelega svojca iščete pomoč v domačem okolju, je pomembno poznavanje strukture pomoči na domu. Po pomoč se lahko v svoji občini obrnete na izvajalca pomoči na domu. Informacije prav tako lahko pridobite na pristojnem centru za socialno delo, kjer vam bodo poleg predstavitve možnih oblik pomoči na domu v vašem lokalnem okolju predstavili tudi oblike denarnih prejemkov, kot je dodatek za pomoč in postrežbo. Pri osebnem zdravniku pa se lahko dogovorite za obiske patronažne medicinske sestre ter pridobite naročilnice za medicinsko-tehnične pripomočke. Ker so oblike pomoči na domu lahko različne, je pomembno, da izberete sebi prilagojeno in upoštevate individualne potrebe posameznika. Dostop do informacij, posvet in ureditev celostne pomoči na domu lahko uredite tudi z brezplačnim prvim obiskom na Centru celostne oskrbe

Nazaj na Nasveti