V soboto, 18. 5., bomo med 7. in predvidoma 8. uro izvajali nujna vzdrževalna dela na omrežju. V tem času bo občasno prekinjeno ali moteno delovanje spletne strani. 18. 5., med 7. in 8. uro, bo občasno prekinjeno ali moteno delovanje spletne strani.

Je puljenje modrostnih zob res nujno?

Anton Ogulin, dr. dent. med. Anton Ogulin, dr. dent. med.

Včasih je veljalo, da modrostne zobe pulimo takoj, ko pridejo ven, saj naj nam bi prinašali same težave. A tako kot pri drugih stvareh tudi na tem področju vemo vedno več, zato zadnja leta velja, da je strah pred modrostnimi zobmi odveč. Res je, da jih lahko zaradi težje dostopnosti z zobno ščetko prej doleti karies in da lahko povzročajo težave, a se strokovnjaki strinjajo, naj bo preventivno puljenje kar stvar preteklosti.

zob, osmica, evolucija
Modrostni zobje lahko povzročajo težave, predvsem zato, ker imamo v ustih vedno manj prostora (vir: Shutterstock)

Kako evolucija vpliva na naše zobe

Modrostni zobje so tretji in zadnji kočniki (tako imenovane osmice), ki se nahajajo v zadnjem delu čeljusti. Modrostni zobje običajno izrastejo do 25. leta starosti. Nekateri sploh nimajo zasnov za modrostne zobe, saj je evolucijski razvoj glave in obraza pripeljal do tega, da se ustni del glave manjša in tako ostaja manj prostora za zobe. Poleg tretjih kočnikov najpogosteje manjkajo drugi ličniki (petice) ali drugi sekalci (dvojke). Zmanjšan prostor za izrast zoba lahko tako pripelje do delnega izrasta ali pa do neizrasta zoba. Takim zobem pravimo impaktirani zobje.

Težave, ki jih povzročajo modrostni zobje

zob, karies, osmica
Zaradi njihovega položaja je osmice težje temeljito očistiti, zato so bolj dovzetne za karies (vir: Shutterstock)

Pri izraslih osmicah se pogosto pojavi karies (zobna gniloba), saj je čiščenje zaradi položaja zob velikokrat oteženo. Pogosto se zaradi težje ustne higiene pojavljajo težave z dlesnijo in nastanek parodontalnih žepov. Takšne težave preprečujemo s temeljito in natančno ustno higieno. Zobe ščetkamo dvakrat na dan, pri osmicah si lahko pomagamo s čopasto ščetko, uporabljamo medzobne ščetke oziroma zobno nitko.

V času izraščanja jih sprva v celoti, nato pa delno pokriva dlesen, ki je pogosto nabrekla. Velikokrat se zgodi, da zato vanjo grizejo nasprotni zobje, kar zna biti neprijetno in boleče. Prav tako se dlesen okrog izraščajočega zoba pogosto vname. Takemu stanju pravimo perikoronitis. Perikoronitis lahko spremljajo hude bolečine, oteklina, zmanjšano odpiranje ust in celo povišana telesna temperatura. Vnetje dlesni okrog modrostnika lajšamo z vstavljanjem drenažnih trakcev, namočenih v raztopino, ki deluje protivnetno in protibolečinsko. Pri oteženem odpiranju ust in povišani telesni temperaturi zobozdravnik predpiše antibiotik. Če se težave ponavljajo, se lahko opravi operkulotomija. To je poseg, pri katerem se okrog delno izraslega zoba izreže del dlesni in se tako prepreči ponovitev težav. Če to ne pomaga, je smiselno zob po umiritvi akutnih težav izpuliti.

V nizkem odstotku so lahko modrostni zobje vzrok za nastanek cist. Ciste so votline, ki so največkrat napolnjene s tekočino in jih obdaja epitelij. Če se okrog modrostnega zoba pojavi cista, je potrebno zob kirurško odstraniti.

Preventivna odstranitev modrostnih zob

Pogosto je potrebno odstraniti osmice zaradi ortodontske terapije. Odstrani se osmice, ki so že izrasle, so delno izrasle ali pa popolnoma neizrasle, tudi če ne delajo posebnih težav. S tem ortodont dobi ustrezen prostor za poravnavo preostalih zob.

ruvanje, ortodont, osmica
Ruvanje osmic je smiselno pri ortodontski terapiji, če potrebujemo prostor za izravnavo zob (vir: Shutterstock)

Preventivna odstranitev neizraslih osmic, ki ne delajo težav in ne povzročajo vnetij, je neutemeljena in z vidika zdravja ustne votline nesmiselna.  

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je veljalo prepričanje, da lahko modrostni zobje s svojo silo pri izraščanju premikajo sosednje zobe in pri tem pride do nagnetenja sprednjih zob v spodnji čeljusti. To prepričanje ne velja več. Narejena je bila študija na enojajčnih dvojčkih, pri katerih so pri enem odstranili osmice pred izrastjo v fazi zametkov, pri drugem pa so pustili, da mu izrastejo. Izkazalo se je, da sta na koncu oba imela nagnetene spodnje sprednje zobe.

Težave, ki lahko nastanejo po odstranitvi modrostnih zob

Zahtevnost odstranitve modrostnega zoba je odvisna od pozicije zoba, izraslosti, bližine anatomskih struktur in tudi starosti. Pri impaktiranih osmicah je potrebno opraviti izkles zoba, kar pomeni, da je najprej potrebno odbrusiti kost ter nato zob odstraniti.

Odstranitev neizraslih modrostnih zob je najenostavnejša v mladosti, ker je kost najbolj prožna in je celjenje najbolj optimalno. S starostjo postaja kost vse manj prožna, hkrati pa imajo pacienti različna zdravstvena stanja in zdravila, ki lahko vplivajo na celjenje rane po odstranitvi zoba.

vročina, vnetje, zob
Po odstranitvi osmice je normalno, da nas nekaj dni boli, če pa nam naraste temperatura, je to znak, da potrebujemo antibiotično zdravljenje (vir: Shutterstock)

Običajno je pričakovati po ostranitvi neizraslega zoba zmerno bolečino in oteklino, ki jo blažimo s protibolečinskimi tabletami in hladnimi obkladki. V prvih dneh po posegu se priporoča uživanje hladne in mehke hrane, po potrebi protibolečinske tablete. Po treh dneh običajno oteklina začne upadati. Če oteklina ne pojenja oziroma pride do poslabšanja, možni sta tudi omejeno odpiranje ust in povišana telesna temperatura, je potrebno predpisati antibiotično zdravljenje.

Sicer redek, a zelo nezaželen zaplet pri odstranitvi spodnjih modrostnih zob, je poškodba mandibularnega živca. Do poškodbe lahko pride, če so korenine zoba v stiku z živcem ali ga celo objemajo. V primerih, kjer je verjetnost za poškodbo živca večja, se opravi 3D-slikanje, ki nam tridimenzionalno pokaže potek živca in potek zobnih korenin. Če je verjetnost za poškodbo prevelika, se odsvetuje odstranitev zoba. V kolikor pride do poškodbe živca, se lahko to kaže z mravljinčenjem spodnje ustnice na prizadeti strani ali pa s popolno izgubo občutka v predelu ustnice na prizadeti strani. Pri poškodbi živca se svetuje jemanje vitaminov B-kompleksa. Živec se lahko regenerira po več mesecih, lahko pa pride do trajne poškodbe.

Zaplet, ki se lahko pojavi, je tudi alveolitis sicca ali sindrom suhe alveole. Zaplet se pogosteje pojavi pri odstranitvi spodnjih osmic in pri kadilcih. Pri zapletu pride do nepravilnega celjenja. Pri pregledu rana sicer ni videti vneta, vendar v njej ni krvnega strdka. Pacienti tožijo o zmerni do hudi bolečino, lahko se pojavi slab ustni zadah. Potrebno je v rani ponovno vzpostaviti krvni strdek in pacienta opozoriti, da rane ne izplahuje oziroma kakorkoli dreza vanjo. Bolečina lahko vztraja tudi več tednov in jo blažimo s protibolečinskimi tabletami


Anton Ogulin, dr. dent. med., Dentalni center Varuh zdravja

Zaupajte le najboljšim

Včasih je puljenje zob neizbežno. Ker gre za zahteven in dokaj invaziven postopek, zaupajte le najboljšim vrhunskim strokovnjakom v Dentalnem centru Varuh zdravja. Sklenite zavarovanje Dental. Storitve iz naslova zavarovanja lahko izkoristite v Dentalnem centru Varuh zdravja.

Nazaj na Nasveti