Kako prepoznamo gripo?

Vas mučijo bolečine v žrelu, nenehen izcedek iz nosu in glavoboli? Morda čutite bolečine v mišicah in kosteh ter imate povišano telesno temperaturo?

Popolnoma običajno je, da se sprašujete, kaj je razlog za vse te simptome. Gre za prehlad, gripo, pljučnico ali novi koronavirus?

V spodnjih odstavkih smo za vas pripravili pregled pogostih akutnih obolenj in njihovih simptomov. Spoznali boste, kako ločiti različne vrste obolenj, in natančno spoznali različne vidike gripe.

Se sprašujete, kaj povzroča gripo, kako jo lahko preprečimo, kakšni so znaki gripe, kako poteka bolezen in kaj vse zajema zdravljenje? Potem ste na pravem mestu. 

Simptomi gripe

Simptomi gripe so podobni simptomom drugih okužb zgornjih dihalnih poti.

Znaki gripe se pojavijo v enem do treh dneh po okužbi. Med najznačilnejše simptome uvrščamo:

  • izčrpanost
  • visoko temperaturo
  • mrazenje
  • glavobol
  • izrazite bolečine v sklepih in mišicah
  • suh kašelj
  • izgubo apetita
  • zamašen nos
  • dražeč občutek v grlu

Simptomi največkrat izginejo v dveh do sedmih dneh, le kašelj lahko traja več tednov.

Zanimivo pa je, da približno ena tretjina okuženih ne kaže nobenih znakov bolezni.

Shutterstock 1214604580

Kaj povzroča gripo?

Gripo povzročajo virusi.

Poznamo tri različne viruse gripe, tipa A, B in C. Virusi tipa A povzročajo pandemije in epidemije, virusi tipa B povzročajo omejene izbruhe na posameznih področjih, virusi tipa C pa okužijo le posameznike.

Značilnost virusa tipa A je, da nenehno mutira in vsako leto ustvari nove seve, zato tudi človek, ki je prejšnje leto prebolel gripo, ni nujno imun na virus naslednje leto. Zaradi mutiranja virusa oseba nikoli ne razvije trajne imunosti na virus tipa A in B. Infekcija s katerim od sevov virusa A ali B zagotavlja imunost le za ta sev. Medtem pa posameznik, ki zboli zaradi okužbe s tipom C, pridobi protitelesa, ki zagotavljajo imunost proti tipu C za vse življenje.

Virusi gripe se najhitreje širijo pozno jeseni in pozimi, najbrž zato, ker imamo pozimi oslabljen imunski sistem. K temu pripomore tudi to, da se več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer se virus hitreje širi kot zunaj.

Kako poteka bolezen

Gripa se začne nenadoma. Povsem zdravemu človeku se telesna temperatura nenadoma dvigne tudi na 40 stopinj Celzija. Povišano telesno temperaturo spremljajo tudi drugi simptomi.

Velika večina simptomov gripe izgine v dveh do petih dneh, v sedmih do desetih dneh pa se pozdravi večina bolnikov, ki prebolevajo gripo brez zapletov.

Otroci navadno kažejo manj izrazite simptome gripe kot odrasli. Starejše ljudi in ljudi s pridruženimi boleznimi (kot so srčno-žilne bolezni, bolezni ledvic) pa gripa najbolj prizadene in mnogi med njimi potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

Kako gripo zdravimo

Gripo zdravimo simptomatsko, kar pomeni, da z zdravili blažimo simptome.

Zvišano telesno temperaturo lahko znižujemo s sredstvi za zniževanje povišane telesne temperature (antipiretiki), večkrat pomagajo tudi mlačne kopeli.

Tudi kašelj lahko blažimo z različnimi sirupi, najpomembnejša pa sta počitek in uživanje zadostne količine tekočin. Za pomoč pri nahodu so zelo učinkovite inhalacije.

Na voljo so tudi nekatera protivirusna zdravila, ki skrajšajo čas trajanja gripe. Slednja niso primerna za vse bolnike in jih je treba začeti uživati čim prej po okužbi, da lahko dosežejo želen učinek. Tovrstna zdravila se največkrat predpišejo bolnikom s težjimi oblikami gripe, ki se zdravijo v bolnišnici.

Nevaren zaplet pri gripi je sekundarna bakterijska okužba, največkrat pljučnica, ki lahko povzroči tudi smrt. Kot zaplet se lahko pojavijo tudi vnetje srčne mišice ali osrčnika, vnetje možganov in vnetje hrbtenjače. Gripa lahko poslabša tudi kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, astma in srčno popuščanje. 

Kako preprečiti okužbo z virusom gripe?

Cepljenje je najzanesljivejša zaščita pred okužbo z virusom gripe. Priporočljivo je za vse zdravstvene delavce, za delavce v domovih za starejše, za vse starejše od 65 let, za vse bolnike, ki imajo kronične bolezni, in za vse, ki imajo oslabljen imunski sistem.

Cepljenje se začne proti koncu jeseni in traja toliko časa, dokler število okuženih ne začne padati.

Zaščita se največkrat razvije v enem tednu, le pri starejših šele po 14 dneh.

Cepljenje ni priporočljivo za ljudi, ki že prebolevajo gripo, in za vse s povišano telesno temperaturo.

Virusi gripe se hitro spreminjajo, zato imunologi vsako leto razvijejo novo cepivo proti tistim virusom, za katere predvidevajo, da bodo krožili. Cepljenje je zato treba vsako leto obnoviti.

Za vse tiste, ki se ne odločijo za cepljenje, je izjemno pomemben dober imunski sistem. Vzdrževati je treba dobro telesno kondicijo, jesti zdravo hrano z obilo vitaminov in skrbeti za higieno rok. Pozimi je treba večkrat prezračiti zaprte prostore, pametno pa se je tudi izogibati prostorov, kjer je veliko ljudi, npr. veliki trgovski centri. 

Razlike med prehladom, angino, pljučnico, gripo in covidom-19

  • Prehlad je akutno obolenje zgornjih dihalnih poti, ki ga lahko povzroča več kot 200 različnih virusov. Zanj je značilen postopen začetek bolezni, saj se najprej pojavijo bolečine v žrelu, čez nekaj dni sledita izcedek iz nosu in kihanje ter nazadnje še kašelj. Tem simptomom se lahko pridružijo tudi bolečine v mišicah in kosteh ter povišana telesna temperatura. Prehlad se navadno pozdravi v enem tednu. Med boleznijo je priporočljivo piti veliko tekočine in predvsem počivati. Ker se bolezen prenaša kapljično in prek okuženih predmetov, je treba skrbeti za higieno, kar pomeni redno in temeljito umivanja rok, da se virus ne prenaša na površine, ki se jih dotikamo.
  • Angino povzročajo tako virusi kot tudi bakterije, vendar bakterije bistveno večkrat kot virusi. Angina se začne nenadoma z bolečim žrelom, povišano telesno temperaturo in bolečinami v mišicah ter kosteh. Zdravnik diagnozo postavi z laboratorijskimi preiskavami. Angina, ki jo povzročijo bakterije, se največkrat zdravi z antibiotiki, ki jih je treba jemati 10 dni.
  • Covid-19 je prav tako virusno obolenje. Najpogostejši simptomi so povišana telesna temperatura, suh kašelj in utrujenost. Pri določenih bolnikih se pojavijo glavobol, izguba okusa in vonja, boleče grlo in bolečine v sklepih. Najhujši zapleti pri covidu-19 so težave pri dihanju, bolečine v prsih ter izguba možnosti premikanja in izguba govora. Bolezen se prenaša s kužnimi kapljicami, lahko pa se okužimo tudi prek okuženih predmetov in površin. Pri približno 80 % bolnikov se razvije le blaga oblika bolezni, zato ti bolniki ne potrebujejo posebnega zdravljenja. Če se razvije hujša oblika bolezni, pa zdravljenje poteka simptomatsko, kar pomeni, da se z zdravili blažijo znaki in simptomi bolezni. Prva cepiva za Covid-19 so že preizkušena in odobrena, v Evropski uniji in v Sloveniji naj bi s prvimi cepljenji predvidoma začeli že konec decembra 2020 oziroma v začetku leta 2021. Najprej bodo cepljeni zdravstveni delavci in najbolj ogrožene skupine, kasneje pa bo cepivo na voljo za vse. Tukaj lahko najdete vlogo za prijavo interesa za cepljenje.
  • Pljučnica spada med bolezni spodnjega dihalnega sistema in ji velikokrat rečemo vnetje pljuč. Pljučnico lahko povzročijo bakterije, virusi in tudi glive. Obolenje lahko prizadene cela pljuča ali pa le njihov del. Pljučnica se kot zaplet pojavi pri številnih različnih boleznih. Simptomi pljučnice so kašelj, povišana telesna temperatura, bolečine v prsih in oteženo dihanje. Največkrat se uspešno zdravi z antibiotiki, zapleti lahko nastanejo pri starejših ljudeh in pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Preberite tudi Kako prepoznamo pljučnico.
  • Gripa je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki se največkrat pojavi v zimskih mesecih. V primerjavi s prehladom so simptomi gripe podobni, a navadno veliko močnejši in se pojavijo hitro.

Če niste prepričani, h kateri bolezni spadajo vaši simptomi, vaš osebni zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko vedno obrnete na Dr. Posvet, ki je za vsa vaša vprašanja dosegljiv 24 ur na dan, tudi v času epidemije. Na tak način boste najhitreje izvedeli, kako ublažiti znake gripe in drugih bolezni. 

Epidemija ali pandemija

Beseda epidemija je grškega izvora in pomeni »nekaj, kar se dogaja ljudem«. Predpona »epi« pomeni na, beseda »demos« pa ljudje, torej epidemija v tem primeru pomeni hitro širjenje bolezni, ki močno presega normalno obolevanje.

Ko epidemija prizadene človeštvo na velikem geografskem področju, govorimo o pandemiji. Tako na primer posamezna država razglasi epidemijo, Svetovna zdravstvena organizacija pa pandemijo.

Pogled v zgodovino gripe

Zgodovina gripe sega precej daleč v zgodovino. Opisal jo je že grški zdravnik Hipokrat leta 412 pr. n. št.

Velike epidemije in pandemije skozi zgodovino:

  • 1580: razglašena prva pandemija gripe na svetu,
  • 1889 in 1890: ruska gripa, terjala je okoli milijon smrtnih žrtev,
  • 1918: španska gripa se je zelo hitro širila in v treh letih zahtevala 50 milijonov življenj,
  • 1957: azijska gripa je zahtevala 1,1 milijona življenj,
  • 1968: hongkonška gripa je zahtevala milijon življenj.

Praktično vsako leto se pojavi nov izbruh epidemije gripe, ki po svetu zahteva več deset tisoč življenj. Leta 2010 je izbruhnila prašičja gripa, ki je zahtevala 300.000 tisoč življenj. 

Razbijamo mite o gripi

Za konec pa še nekaj mitov in resnic o gripi.

  • Če se počutimo dobro, ne moremo gripe prenesti na druge osebe: Gre za mit, saj vsako leto približno 20 do 30 odstotkov vseh ljudi, ki prenašajo gripo, ne kaže nobenih simptomov.
  • Gripa je le hud prehlad – še en široko razširjen mit o gripi. Čeprav so simptomi podobni, gre za povsem drugo vrsto obolenj.
  • Sem mlad in zdrav, zato mi gripa ne predstavlja tveganja. Čeprav je res, da gripa najbolj prizadene najmlajše in najstarejše dele populacije, pa lahko neprijetne in hude simptome izkusi prav vsak.

Vir: Harvard

Prav zato je izjemno pomembno, da tudi pozimi skrbimo za optimalno higieno rok in odporen imunski sistem. Če kažemo simptome, pa nemudoma in kar najbolj omejimo stike z drugimi. 

Nazaj na Zdravstveni nasveti