Kaj je stres?

Posledica delovnega stresa ni le slabša delovna uspešnost, pogoste bolniške odsotnosti, ampak tudi zdravstveni problemi, zmanjšana zmožnost za delo, invalidnost; zaradi delovnega stresa je znižana kakovost življenja.

NIOSH (National Institute for Occupational safety and Health) stres na delovnem mestu (delovni stres) opredeljuje kot škodljiv telesni in čustveni odgovor. Razvije se, kadar zahteve delovnega mesta ne ustrezajo zmožnostim, zmogljivosti ali potrebam zaposlene osebe.

Vsekakor pa delovnega stresa ne gre zamenjati z delovnim izzivom, ki nas spodbuja in motivira za pridobivanje novih znanj, veščin. Po opravljeni nalogi pa smo sproščeni in zadovoljni.

Kadar ne moremo zadovoljiti zahtevam delovnega mesta, se sproščenost in delovni zagon spremenita v izčrpanost, občutek zadovoljstva pa v stres.

Tipični sprožilci delovnega stresa

  • Nezadosten nadzor nad lastnim delom
  • Preveč podaljšan in neprožen delovni čas
  • Prevelika ali odvzeta odgovornost
  • Monotono delo in nezadosten interes
  • Porušen odnos med poklicnim in osebnim življenjem, slaba komunikacija s sodelavci
  • Neustrezno priznanje za dobro opravljeno delo
  • Nezanesljivost zaposlitve in nezanesljiva poklicna perspektiva
  • Prekomeren in dolgotrajen časovni pritisk
  • Preveč ali premalo delovnih nalog
  • Nejasnost glede delovnih nalog in odgovornosti za svoje delo
  • Neustrezna usposobljenost in odsotnost možnosti za pridobivanje ustreznih znanj
  • Slabi odnosi v delovnem okolju
  • Slaba organizacija dela, premeščanje na druga delovna mesta, nova zaposlitev

Ali smo vsi enako dostopni za delovni stres?

Nikakor. Zasnove pripravljenosti na reagiranje s stresom so oblikujejo v zgodnjem otroštvu. Najpomembnejša vzroka za razvoj delovnega stresa sta naša osebnost in delovni pogoji.

Dejavniki, ki vplivajo na razvoj in intenziteto delovnega stresa:

  • Osebnost zaposlenega: oseba, ki mu delovna uspešnost pomeni več, kot je to običajno; v delovno uspešnost vlaga velike napore, ki posegajo že na njegovo osebno življenje, je delovno zagnan, zahteven do samega sebe. Nikoli ni povsem zadovoljen s tem, kar naredi, v ospredju je misel, da nikoli ni tako dobro narejeno, da ne bi moglo biti še bolje. K stresu bolj nagibajo osebe, ki se težko odločajo, so manj prilagodljive. Prav tako so glede delovnega stresa bolj ogrožene negotove, čustveno ranljive osebe, zlasti ko se znajdejo v obremenjujočih pogojih dela ali pred nalogami, za katere ne vedo, ali jim bodo kos.
  • Vsak človek v svojem življenju razvije tehnike, strategije spoprijemanja s težavami, problemi, konfliktnimi situacijami. Kadar te tehnike spoprijemanja niso več zadovoljive, je pot v delovni stres zelo kratka in se posledice stresa tako samo še kopičijo.
  • Telesno zdravje in telesna kondicija: osebe, ki zaradi slabšanja telesnega zdravja težje delajo, za doseganje povprečnih delovnih rezultatov vlagajo nesorazmerno velik napor in se ob tem še bojijo za svoje delovno mesto, so neprimerno bolj izpostavljene delovnemu stresu.
  • Delovne razmere, v katerih je stres sestavni del vsakodnevnih delovnih obremenitev, npr.: zaposleni v službah prvega odziva (gasilci, reševalci, zaposleni v intenzivnih enotah zdravstvenega sistema), kjer se vsakodnevno soočajo s smrtjo, izmaličenimi trupli, hudimi poškodbami, trpljenjem ljudi in uničenjem.

Znaki delovnega stresa

Znaki delovnega stresa so včasih zlahka prepoznavni, pogosto pa se razvijajo sprva neopazno in se postopno intezivirajo in posegajo v naše življenje. Največkrat prvih znakov niti ne prepoznamo, še manj povežemo s stresnim doživljanjem delovne situacije. Na grobo jih razdelimo na spremembe v vedenju, čustvovanju, spoznavnih sposobnostih in spremembami v telesnim zdravju.

Znaki delovnega stresa

Telesni znaki Miselni znaki
Občutek mrzlih rok, nog Zmanjšan obseg pozornosti
Pretirano potenje Znižana pozornost za okolico
Tresenje rok, suha usta Težave z miselno koncentracijo
Motnje spanja Spominske težave
Bolečine v prsih Neokretnost mišljenja
Težave z dihanjem Preobremenjenost in zaskrbljenost z določenimi vsebinami
Povišan krvni pritisk Miselna upočasnjenost
Motnje srčnega ritma Težave v sprejemanju odločitev
Vrtoglavica Težave v planiranju
Bruhanje Znižana kreativnost
Izguba zavesti zaradi izčrpanosti  
Velike spremembe v telesni teži  
Čustveni znaki delovnega stresa Vedenjski znaki delovnega stresa
Razdražljivost in manjša čustvena kontrola Spremembe v aktivnosti
Notranja negotovost Pretiran in neustrezen humor
Spremenjena samopodoba Težave v medosebnih odnosih
Neprestana zaskrbljenost Izogibanje
Anksioznost, tesnobnost Kajenje – povečano ali začetek
Agresivnost Zloraba alkohola in drog
Panične reakcije Uživanje psihostimulansov
Občutki brezupa Nasilje
Strah Zamujanje na delo, pogosti izostanki
Žalost Samomorilno vedenje
Jeza, nekontrolirani izbruhi joka  

Kot vidimo, ima delovni stres veliko obrazov. Kombinacije znakov so raznolike. Vsekakor pa moramo biti pozorni, kadar se v našem ali v vedenju družinskega člana, sodelavca pojavijo spremembe, ki so za nas ali njo/njega netipične in jih nismo opazili. Ne gre jih prezreti in ne smemo si reči, da bo že bolje, ali pa »spiti pivce za živce« vsak dan in vedno večkrat. Vzemimo to kot opozorilo naše duševnosti in telesa, da so obremenitve prevelike in si poskusimo pomagati sami oziroma si poiskati kvalificirano strokovno pomoč.

Literatura:

  1. NIOSH, http://www.cdc.gov/niosh/stresswk.html
  2. Sever,A. Stres na delovnem mestu, (str. 26-32) v gradivo za seminar Obvladovanje stresa, Dolenjske toplice, 2006
  3. Layne,C.M: The relationship of occupational stress, psychological strain and copig resources to the turnover intenions of rehabilitaion counselors, Blacksburg, Virginia, 2001
  4. Sever,A.: Stres pri zaposlenih v intervencijskih službah (23-37) v Intervencijske službe in njihovo vodenje v kriznih razmerah – Zbornik predavanj, ured.Mitja Rudel, Ig, 2007

Avtorica: Dr. Alenka Sever


Nazaj na seznam