Srce ima za človeka poseben pomen, ni le črpalka, ampak je srce človeštvo predvsem povezovalo s čustvi, osebnostjo. Zato ljudje bolezni srca tudi drugače doživljajo kot druge kronične bolezni, ne glede na to, da je vedenje o srcu danes neprimerno bolj obsežno in natančno tudi med ljudmi.

Kardiovaskularne bolezni so kronične bolezni; čeprav je zdravljenje močno napredovalo, se bolnik vseeno sooča s številnimi problemi, na katere ni bil pripravljen. Psihološki problemi pa so kompleksni, večplastni in bi jih lahko opredelili kot:

  • kognitivne spremembe
  • posttravmatska stresna motnja , prilagoditvena motnja
  • sprejemanje bolezni in prilagoditev življenja

Osebnost  in bolezni srca in ožilja

Strokovnjaki že nekaj desetletij povezujejo psihosocialni stres z nastankom in napredovanjem kardiovaskularne bolezni, čeprav zaenkrat ni natančno znano, katere komponente stresa so dejavniki tveganja za razvoj kardiovaskularne bolezni. Vemo, da danes  ne govorimo več o tipu osebnosti A kot osebnosti, ki povečuje tveganje za razvoj bolezni. S tipom A osebnosti stroka opisuje osebe, ki se nagibajo k sovražnosti, so nepotrpežljivi, tekmovalni in dominantni.  Rezultati raziskav so nekonsistentni, tudi nasprotujoči in z njimi ne moremo dovolj zanesljivo utemeljivi povezave. (1) Z raziskavami v različnih državah, socialnih grupah ni bilo moč ugotoviti napovedno vrednost osebnostnih potez tipa A osebnosti za razvoj kardiovaskularne bolezni.  Kasnejše raziskave so se usmerile na negativne čustvene karakteristike, kot je depresivnost, anksioznost in čustveno doživljanje na osi anksioznost-sovražnost. Seveda pa se različni avtorji ne strinjajo, ali gre za depresivnost, anksioznost, jezo, sovraštvo kot posamezne karakteristike, ali pa svojstva negativnega razpoloženjskega kompleksa  in disforičnosti.

Tako so avtorji razvili koncepti osebnosti tipa D (2). To je osebnost bolnika, ki je v stresu, in doživlja intenzivirana negativna čustva, jih zadržuje v sebi in jih ne izraža v socialnih interakcijah, o njih ne govori. Take osebnostne poteze so  relativno stabilne. Študije sledenja kažejo, da imajo kardiovaskularni bolniki s takim tipom osebnosti slabšo prognozo, slabše sodelujejo v rehabilitaciji, hitreje se umikajo v socialno izolacijo, so depresivni.  Izkazalo se je, da je iskanje specifičnega tipa osebnosti, ki bi samo po sebi ljudi izpostavljalo kardiovaskularni bolezni, bolj kot ne slepa ulica.

V zadnjih letih različne študije poročajo, da so tesnobnost, jeza, depresivnost, zaskrbljenost in mentalni stres povezani s kronično boleznijo srca, kardialno smrtjo in ishemijo srčne mišice. Bolnik s kronično kardiovaskularno boleznijo hkrati doživlja negativne emocije, inhibira njihovo izražanje. Govorimo o socialni inhibiciji, to pa pomembno prispeva k večji verjetnosti za razvoj stresa.  Seveda pa so negativna čustva lahko prehodna stanja, lahko pa stabilna karakteristika. Taka oseba nagiba k doživljanju negativnih čustev – občutek napetosti, zaskrbljenosti, tesnobnosti, jeze in žalosti. Socialna inhibicija pa v medosebnih odnosih ovira izražanje čustev. (3) Tak človek se med drugimi ljudmi počuti  negotov, neodločen. V spoprijemanju s problemi pa razvija predvsem neuspešne strategije, ki vodijo v umik, beg v odvisnost. Različne študije tako kažejo, da je tak tip osebnosti poleg drugih – somatskih dejavnikov tveganja neodvisen napovedovalec kardialnih dogodkov.

Oseba s takim čustvovanjem bo škodljivim posledicam neprimerno bolj podvržena. Ogrožena je še toliko bolj, ker bo svoje težave prikrivala. Morda bo opaziti le večjo zagrenjenost, molčečnost in prikrito sovražnost. Zaradi neučinkovitih strategij si ne bo poskušala pomagati, poiskati pomoč. V obdobju rehabilitacije pa bo marsikateri bolnik iskal zavetje v »naučeni nemoči«. Odpovedoval bo v situacijah, aktivnostih, ki bi jih glede na svoje ohranjene moči in zmožnosti lahko razreševal. Okolica prej kot slej to prepozna in se odzove z odklonilnim odnosom, ali pa, kar je še slabše, s sprejemanjem »pravil igre« in nudenjem več pomoči, kot jo bolnik v rehabilitaciji in procesu okrevanja potrebuje, kar pa je za bolnika zelo slabo.

Ko pišemo o vplivu bolnikove osebnosti, to še zdaleč ne pomeni, da je to glavni dejavnik v razvoju srčno žilne bolezni. Zanesljivo pa je poleg drugih somatskih dejavnikov tveganja neodvisen dejavnik tveganja in s stališča prognoze okrevanja povečuje tveganje za manj uspešno rehabilitacijo in prilagajanje ter sprejemanje kronične bolezni.

Avtorica: Dr. Alenka Sever

Literatura:
1.    Friedman, M., Rosenman R H. Overt behavior pattern in coronary disease. Detection of overt behavior pattern A in patients with coronary disease by a new psychophysiological procedure. JAMA 1960.1731320–1325.1325 [PubMed]
2.    http://beat.ottawaheart.ca/2013/10/01/type-d-personality-and-cardiac-rehabilitation/#sthash.W5NikJmU.dpuf
3.    Asendorpf JB. Social inhibition: a general-developmental perspective. In Traue HC, Pennebaker JW, eds. Emotion, Inhibition, and Health. Seattle, Wash: Hogrefe & Huber Publishers; 1993:80–99.

 

 


Nazaj na seznam