Probiotiki so mikroorganizmi, ki imajo dokazane koristne učinke za zdravje, če jih zaužijemo v zadostnih količinah. Ponujajo edinstveno možnost, da preko delovanja na mikroorganizme v črevesju vplivamo na zdravstveno stanje celotnega organizma.

Skozi vso zgodovino ljudje uporabljamo fermentacijo za procesiranje hrane. Že med našimi predniki so kislo mleko, kislo zelje in repa, veljali za zdrava živila. Danes vemo, da kisanje hrane povzročijo mlečnokislinske bakterije. To je raznolika skupina bakterij, ki jih najdemo na rastlinah, na koži in v prebavnem traktu ljudi in živali. Tudi ljudje, ki imajo prebavne težave zaradi laktoze v mleku bolje prenašajo fermentirane mlečne izdelke, saj mlečnokislinske bakterije v črevesju propadejo, pri tem pa sprostijo encim, ki razgradi laktozo.

Vsak fermentirani izdelek pa še ni probiotično živilo. Večina probiotikov sicer res spada med mlečnokislinske bakterije iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium, vendar o probiotiku govorimo šele, kadar ima dokazane koristne učinke za zdravje in hkrati ustreza še nekaterim drugim kriterijem. Na primer preživeti mora pot skozi neugodno okolje v prebavilih in doseči debelo črevo v zadostnem številu. Za živila namenjena ljudem je zaželeno tudi, da je probiotični mikroorganizem vrstno specifičen, torej pridobljen iz človeških prebavil.

Koristne učinke za zdravje morajo potrditi v ustrezno izvedenih kličnih študijah na ciljanih skupinah ljudi. Nobeden od znanih probiotikov ni tako splošno učinkovit, da bi njegovo uživanje preprečevalo in zdravilo kar vse bolezni hkrati. Probiotični sevi, ki imajo dokazano učinkovitost pri neki bolezni, so pogosto povsem neučinkoviti pri drugi.

Dokazano učinkoviti so pri zdravljenju in preprečevanju gastrointestinalnih motenj, kot so bakterijske ali virusne driske (na primer okužbe z rota virusi) in driske, ki se razvijejo kor posledica jemanja antibiotikov. Številne znanstvene raziskave so dokazale, da uživanje probiotikov skrajša trajanje bolezni in ublaži njen potek in da do določene mere celo zmanjšuje tveganje za okužbo in s tem pojav driske. Učinek probiotikov je v tem primeru neodvisen od tega, kateri sev so pri študiji uporabili, neodvisen od vzroka za jemanje antibiotikov in se pojavi pri različnih skupinah ljudi, tako pri otrocih kot pri starejših. V prebavilih probiotične bakterije tekmujejo za hranila in življenjski prostor s patogenimi mikroorganizmi ter izločajo snovi, ki povečajo kislost vsebine črevesja, neposredno uničujejo patogene in spodbujajo delovanje imunskega sistema.

Močni dokazi podpirajo koristno delovanje probiotikov pri preprečevanju zaprtja pri odraslih, pri preprečevanju potovalne diareje, pri lajšanju simptomov sindroma razdražljivega črevesa, pri preprečevanju alergijskih dermatitisov pri dojenčkih in otrocih, pri preprečevanju respiratornih infekcij.
Rezultati kliničnih študij s probiotiki so lahko tudi nasprotujoči. To je predvsem posledica velike raznolikosti ljudi (in njihove mikrobiote), ki so vključeni v študije, raznolikosti uporabljenih probiotičnih sevov in raznolike izvedbe raziskav. Včasih je teh študij enostavno premalo, da bi nedvoumno pokazale učinke probiotikov. Obetavni rezultati spremljajo študije vpliva probiotikov na zdravljenje in preprečevanju okužb sečil in rodil, na zniževanje koncentracije holesterola v krvi, na zdravljenje diabetesa tipa II, na ohranjanje remisije pri ulceroznem kolitisu, na preprečevanje kolorektalnega raka in zdravljenje revmatoidnega artritisa. Vendar bo treba narediti več skrbno načrtovanih raziskav, da bi nedvoumno potrdili učinkovitost probiotikov.

Priporočljivo je uporabljati čim bolj sveže probiotične mlečne izdelke in jih ustrezno shranjevati, saj se proti koncu roka uporabnosti število živih mikroorganizmov nekoliko zmanjša. Pomembno je izbrati izdelke brez dodatkov, kot so sladkor ali sladila in sadje, ker povečujejo kalorično vrednost izdelka tudi za 30 %. Probiotični mlečni izdelki posameznih proizvajalcev običajno vsebujejo različne probiotične kulture, ki imajo specifično delovanje. Zato je smiselno vsake toliko časa zamenjati svoj izbrani probiotični izdelek z drugim podobnim izdelkom.

Če želimo doseči pozitiven vpliv na zdravje, moramo zaužiti zadostno število probiotičnih mikroorganizmov. V strokovni in znanstveni literaturi ni povsem enotnih podatkov o tem, koliko živih mikroorganizmov bi moral vsebovati dnevni odmerek probiotika. Priporoča se vsaj 100 milijonov. Lahko pa jih zaužijemo tudi do 1000 krat več. Probiotiki so izjemno varni za uporabo, kar dokazujejo tako klinične študije, kot tudi dolga zgodovina uporabe pri raznolikih skupinah ljudi vseh starosti. Probiotiki ponujajo edinstveno možnost, da si v sodelovanju z lastnim imunskim sistemom izboljšamo zdravstveno stanje in se borimo proti patogenim mikroorganizmom. Tveganje lahko predstavlja le pomanjkanje nadzora nad učinkovitostjo, kakovostjo in varnostjo pri probiotikih v prehranskih dopolnilih.

Avtorica: Izr. prof. dr. Mojca Lunder


Nazaj na seznam