K slabemu spanju pa prispevajo tudi dejavniki kot je nočno delo (po dnevi je težko dovolj dolgo in globoko spati, saj je moteč hrup, svetloba), prebujanje ponoči (npr. zaradi nenadnega hrupa, otroškega joka), globok spanec moti kajenje pred spanjem in prav tako uživanje alkohola. (čeprav zmotno velja, da večerno »pivce za živce« uspava).

O motnjah spanja govorimo, ko ima oseba težave vsaj trikrat tedensko, najmanj nekaj mesecev in jih doživlja kot moteče. Bistvenega pomena je bolnikova osebna pritožba glede nespečnosti, ki jo tudi čez dan spremljajo težave, kot je zaspanost, utrujenost, motnje pozornosti in koncentracije, težave s spominom, razdraženost. Pomembna je torej ocena bolnika. O motnjah spanja govorimo, kadar:

  1. ima bolnik težave z uspavanjem, ki je daljši kot 30 minut
  2. se zbuja ponoči in težko zaspi nazaj.
  3. se zbuja neobičajno zgodaj, ko to ni potrebno.

Kadar nespečnost traja dva do štiri tedne, govorimo o prehodni ali akutni nespečnosti, po tem obdobju govorimo o kronični nespečnosti. Z vidika stopnje nespečnosti pa govorimo o:

  1. blagi nespečnosti, kadar se bolnik skoraj vsako noč pritožuje zaradi slabega spanja, vendar pa kljub temu v poklicnem in socialnem življenju ne doživlja težav;
  2. zmerni nespečnosti, ko se bolnik pritožuje zaradi vsakodnevnih pritožb zaradi slabega spanja, navaja pa tudi že blage do zmerne težave v poklicnem in socialnem življenju;
  3. kadar se bolnik dnevno pritožuje zaradi hudih težav s spanjem, poleg tega pa so v poklicnem in socialnem življenju prisotne hude težave.

Največji delež motenj spanja predstavljajo psihofiziološke, tudi primarne motnje spanja, psihofiziološke motnje spanja. Te motnje ne moremo razložiti s stališča medicinskih, psiholoških ali okoljskih dejavnikov. Vztrajajo tudi potem, ko sprožilca ni več.

Komorbidne motnje spanja se razvijejo vzporedno ali zaradi drugih problemov, kot so npr. kronična bolečina, astma, srbenje, sladkorna bolezen, Parkinsonova bolezen, kardiovaskularne motnje, problemi s ščitnico. Prav tako so lahko z nespečnostjo povezana depresivnost (lahko je tudi njen vzrok, ali pa je nespečnost zgodnja manifestacija depresivnosti), tesnobnost, panična motnja, posttravmatska stresna motnja. Komorbidna nespečnost je lahko povezana z obstruktivno apneo med spanjem, sindromom nemirnih nog, lahko je stranski pojav pri uživanji nekaterih zdravil, povezana z abstinenčnimi težavami, kajenjem, uživanjem alkohola. Lahko pa je povezana z okoljskimi dejavniki kot je izjemen hrup, svetloba, temperaturo, domače živali.

O paradoksalni nespečnosti govorimo, ko se človek zbuja utrujen, neprespan, z vtisom, da ne spi. Medtem pa njegova okolica navaja, da oseba vendarle spi. V teh primerih ne gre za sprenevedanje, ampak za zmotno percepcijo spanja.

Razvoj primarne nespečnosti

Vsi ljudje se ne nagibamo enako k razvoju nespečnosti. K razvoju nespečnosti na prvem mestu prispevajo predispozicijski dejavniki – ljudje se zaradi svojih osebnostnih karakteristik, strategij spoprijemanja s težavami, karakteristik cirkadianega ritma, cikla budnosti in zbujenosti ter starosti lahko bolj nagibajo k razvoju nespečnosti. Predhodni dejavniki sprožijo samo nespečnost, ki bi bila lahko zgolj prehodne narave. To so situacijski, zdravstveni (npr. nenadna bolezen, ki je lahko ogrožujoča), psihološki dejavniki, lahko gre za stranske učinke zdravil. Vzdrževalni dejavniki pa »omogočajo«, da se akutna, prehodna nespečnost preveri v kronično. Med vedenjske vzdrževalne dejavnike sodijo izvajanje s spanjem nezdružljivih aktivnosti, kot je to branje, prehranjevanje, gledanje TV, kajenje, uživanje alkohola; neprimerno je ostajanje v postelji, kljub temu, da se zbudimo. Med kognitivne dejavnike, ki vzdržujejo nespečnost pa sodijo skrbi in prepričanja o spanju in nespečnosti; npr. prepričanje, da potrebujemo osem ur spanja; premišljevanje, da bomo zaradi premalo spanja naslednji dan ponovno neprespani, utrujeni, manj učinkoviti in za ženske- da bomo izgledale grozno. (Hauri 1998;, Spielman AJ et al. 1987).

Posledice nespečnosti

Posledice nespečnosti so večplastne in se raztezajo tako na telesno počutje, zdravje, kot na kognitivno učinkovitost, delovno uspešnost, čustvovanje in socialno življenje. Študije kažejo, da je pri bolnikih s kronično nespečnostjo povečana telesna obolevnost (bolezni srca in ožilja, težave s hrbtenico itd.). Kronične telesne bolezni imajo neugodnejši potek, zaradi znižane imunske odzivnosti, so pogostejši prehladi, viroze. Bolniki so bolj ali manj kronično utrujeni, upočasnjeni, s tem je povezana nižja delovna učinkovitost; v takem stanju je upravljanje z motornim vozilom manj varno, večja je možnost poškodbe na delu.

Na kognitivnem področju se razvijejo težave s pozornostjo, miselno koncentracijo, spominom. Ljudje so mentalno manj okretni, težje dojamejo kompleksnejše miselne zveze in odnose, zato morajo v naloge, ki so jih prej opravili hitreje, z manjšim naporom, vložiti večji napor, čas je daljši, to pa vse dodatno prispeva k stopnjevanju utrujenosti, ne eni strani in slabši kognitivni, delovni uspešnosti na drugi strani.

Zelo hitro se razvije razdražljivo odzivanje že na običajne informacije in nevšečnosti, ki jih je pred tem bolnik prenesel brez vidnega vznemirjenja. Zaradi same nespečnosti in zaradi dnevnih težav, ki jih povzroča, bolnik postaja tesnoben, depresiven. Zaradi slabše učinkovitosti na delovnem metu in osebnem življenju, se začne spreminjati njegova samopodoba. Njegova kvaliteta življenja je znižana.

Zaradi čustvenega odzivanja, npr. razdražljivosti, trpi družinsko življenje, večno utrujen, nespočit, pa se začne človek postopno izključevati tudi iz socialne sredine – najbrž si ni težko predstavljati, da je neprespanemu, utrujenemu človeku že misel, da bi šel z družbo v lokal, se udeležil športnih aktivnosti itd., odveč . Vse to pa pomembno spreminja kvaliteto njegovega življenja.

Kako si lahko pomagamo sami

Da bi preprečili motnje spanja, oz si pomagali, ko so težave kratkotrajne in še ne kronificirane ter še ne doživljamo motečih dnevnih težav, je vredno upoštevati nekaj nasvetov ( Štukovnik V., 2013):

  1. čas prebujanja, trening : spati je potrebno samo toliko, da se človek počuti čez dan spočit. Vsak dan je potrebno vstajati ob isti uri. Redno se je potrebno gibati.
  2. Spalnica naj bo udobna, brez šumov in svetlobe; temperatura naj bo udobna celo noč.
  3. Prehrana naj bo redna, tako da v posteljo ne odhajamo lačni. V večernih urah se je potrebno izogibati pitju prekomerne tekočine. Opustiti je potrebno vse kofeinske pijače.
  4. Še zlasti zvečer, se je potrebno izogibati alkoholu in kajenju.
  5. V posteljo ne nosimo problemov in jih ne poskušamo reševati.
  6. Ne poskušajmo zaspati na silo.
  7. Ne glejmo na uro, ali pa jo obrnimo tako, da je ne vidimo. Čez dan se izogibajmo dremežu ali celo spanju.

Ekonomski učinki nespečnosti

Na voljo so podatki za ZDA: direktni stroški, ki se nanašajo na medikamentozno zdravljenje predstavljajo 1,97 mrd.$ ali 41% vseh izdanih receptov. 11,98 mrd $ ostali stroški zdravljenja in vzdrževanja služb. Sekundarni, indirektni stroški vključujejo znižano produktivnost, pogoste izostanke z dela (absentizem), povečano obolevnost in izpostavljenost nesrečam. Celotni stroški, povezani z motnjami spanja predstavljajo cca 30 -107 mrd $ letno. Za Slovenijo podatki niso dostopni.( www.stanford.edu/~davesv/Insomnia%2012-08).

V kolikor si sami ne moremo pomagati in ne moremo prekiniti kroga nespečnosti, moramo nemudoma poiskati strokovno pomoč.

Vsekakor pa je zelo nespametno, če si »sposodimo« uspavala pri prijateljih, da bi videli, ali bodo prijela. Zdravnik je predpisal vašemu prijatelju, prijateljici uspavalo, tako, za katero je domneval, da je najboljše in s pomembno informacijo o omejevanju uporabe. Uporaba neprimernih tablet, predvsem pa predolgotrajna uporab, lahko težave samo še stopnjujejo. Saj se sčasoma motnjam spanja pridruži tudi odvisnost od zdravil. Isto velja tudi za druga zdravila, ki naj bi vplivala na naše razpoloženje. Torej ne eksperimentirajte z zdravili po lastni izbiri.

Avtorica: Dr. Alenka Sever

LITERATURA

  • Espie, C., A. : Overcoming insomnia, RHWY, UK, 2010
  • Max, D.,T.: The Secrets of Sleep, National Geographic Magazine, 2010
  • http://www.mathaholic.com/?p=203.
  • www.sleepreviewmag.com/.../2004-05_04.
  • Štukovnik Vita: Higiena spanja, gradivo za delavnico Motnje spanja, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana, 2013
  • www.stanford.edu/~davesv/Insomnia%2012-08)

Nazaj na seznam