Na posvetu Zdravje v čakalni vrsti so domači in tuji strokovnjaki govorili o slovenskem zdravstvu v primerjavi z drugimi državami, obvladovanju čakalnih dob, zdravstveni reformi, organiziranosti in poslovanju zasebnega zdravstva, pa tudi o digitalizaciji v zdravstvu.

Tako Švedska kot Slovenija imata dolge čakalne dobe

Arne Björnberg iz švedske organizacije Health Consumer Powerhouse, ki pripravlja indeks prijaznosti zdravstva za uporabnika (EHCI) po državah, je opozoril, da so pri ocenjevanju uspešnosti zdravstvenih sistemov najpomembnejši izidi oziroma uspešnost zdravljenja, na drugem mestu pa je že dostopnost oziroma čakalne vrste na zdravstvene storitve.

NEJC3040

Foto: Jernej Lasic

Arne Björnberg, Health Consumer Powerhouse, je dejal, da vse države v Evropi izboljšujejo svoje zdravstvene sisteme, predolge čakalne dobe pa je omenil kot ključne za to, da denimo Švedska, od koder prihaja, ne napreduje na lestvici, ampak po njej drsi.

Bogatejše države imajo večinoma res boljše izide zdravljenja, medtem ko pri dostopnosti ni nobene povezave z denarjem, je poudaril. Švedska in Norveška sta denimo med najbogatejšimi evropskimi državami, pa imata podobno hude težave s čakalnimi vrstami kot Slovenija. Pri izidih zdravljenja pa je Slovenija na nekaterih področjih in glede na omejitve pri denarju zelo dobra – denimo pri obvladovanju srčno-žilnih bolezni smo na 5. mestu v Evropi, pri obvladovanju diabetesa pa na 6. mestu.

Nizozemci znajo odlično upravljati kaos

Najboljše zdravstvo ima po indeksu EHCI Nizozemska, kjer ni centralnega planiranja, kjer je konkurenca med zavarovalnicami in med izvajalci, kjer lahko pacienti izbirajo, kje se bodo zdravili, hkrati pa znajo »kaos« v zdravstvenem sistemu zelo dobro upravljati. Res pa ima Nizozemska zelo visoke bolnišnične stroške. Če bi jim uspelo uvesti strukturo, kot jo ima Švedska, kjer je večji poudarek na ambulantni oskrbi, bi lahko Nizozemska letno prihranila 8 milijard evrov, je izpostavil.

Björnberg je poudaril tudi pomen plačevanja izvajalcev po uspešnosti (in ne po stroških ali po kapacitetah), umika politike iz odločanja v zdravstvu, uvedbe učinkovitega eNaročanja in pomen odličnega upravljanja in vodenja zdravstvenih ustanov.

Ključna je konkurenca

Aleš Mikeln iz Vzajemne je prepričan, da bolnika bolj kot reforma financiranja zdravstva skrbi, ali bo prišel na vrsto in ali bo dobil kakovostno storitev, ko jo potrebuje. A tega se ne rešuje samo z denarjem, čakalne dobe so posledica slabe organizacije. Javne zavode je treba preoblikovati v pravne osebe javnega prava. Ključna za izboljšave zdravstva tako na strani izvajalcev kot tudi plačnikov pa je večja konkurenca, seveda ustrezno regulirana. Politika bi se morala umakniti iz svoje vloge upravljavca in izvajalca zdravstva in postati samo regulator.

NEJC2976 1

Če bi zdravstvene zavarovalnice tekmovale ne samo s cenami, ampak tudi z zdravstvenimi storitvami izvajalcev, s katerimi bi sodelovale, potem bi se tudi izvajalci – javni ali zasebni – trudili bolnikom ponuditi več in bolje, sicer zavarovalnice ne bi hotele delati z njimi. Tako bi lahko ohranili pravice in izboljšali dostopnost zdravstva, je menil Mikeln.

ZZZS ne ve, kaj kupuje

Podjetnik in zasebni kirurg s koncesijo Marko Bitenc pa je dejal, da za zdravstveno reformo ni treba spremeniti nobenega člena v zakonodaji, že obstoječa je dovolj za izboljšave sistema in večjo dostopnost za bolnike, le začeti bi jo morali res izvajati.

Opozoril je, da zdaj ZZZS pri izvajalcih storitev kupi manj kot 30 odstotkov vseh storitev tako, da ve, kaj kupuje (toliko je tako imenovanih prospektivnih primerov), vse ostalo pa je plačevanje ZZZS za storitve, kjer se izvajalec sam odloči, kaj bo fakturiral. Poleg tega so ambulantni pregledi izrazito podcenjeni, je dejal in dodal, da smo v Sloveniji očitno tako bogati, da financiramo drago bolnišnično zdravljenje, namesto ambulantne specialistike.

Nadzor nad stroški pri zasebnikih boljši

Bitenc je tudi opozoril, da sam kot zasebnik lahko zelo dobro nadzoruje stroške, spremlja porabo materiala in zdravil po pacientu, po kirurgu, po oddelku. Vse paciente sprejmejo na dan operacije, lani so opravili 1.700 operacij, torej so prihranili 1.700 bolnišničnih dni, en dan hospitalizacije pa stane 300 evrov. Skratka, javni zavodi bi se pri nadzoru poslovanja lahko zgledovali po zasebnikih.

Kakovostno in varno je najcenejše

Nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič je opozoril, da bi morali zlasti investirati v kakovost in varnost v zdravstvu, saj to zagotavlja dobre izide za bolnike, hkrati je tako zdravstvo najcenejše. Pri nas pa se financirajo kapacietete – a bolj kot to delajo, slabše je.

Tomaž Gornik, direktor Maranda, ki razvija IT rešitve za zdravstvo, med drugim so svoj sistem digitalizacije uvedli na pediatrični kliniki, kar zadevo tujino, pa so sistem prodali v Moskvo z 12 milijoni prebivalcev, je opozoril, da so dobri, dostopni podatki o pacientih in izvajalcih ključni za učinkovito upravljanje javnega zdravja.

Nikica Gabrić iz zagrebške zasebne očesne klinike Svjetlost je dejal, da politika tako na Hrvaškem kot v Sloveniji že 25 let laže pacientom, da je z obstoječim denarjem za zdravstvo mogoče vse, kar potrebujejo, zagotoviti brezplačno. Opozoril je na pomen zasebne konkurence javnim zdravstvenim zavodom; če tega ni, če pacienti ne morejo izbirati, kam bodo šli, v javnih zavodih ne bodo delali več in bolje.

Prišla je celo predstavnica ministrstva za zdravje

Med udeleženci zdravstvene polemike, vsakoletnega dogodka, ki sta ga pripravila Poslovna akademija Financ in zavarovalnica Vzajemna, smo tokrat med drugim opazili Tatjano Čerin z GZS in članico upravnega odbora ZZZS, pa poslanca in predsednika odbora za zdravstvo v državnem zboru Tomaža Gantarja (Desus), Katarino Kralj z ministrstva za zdravje, ki se ukvarja s projekti eZdravja, pa novo predsednico zdravniške zbornice Zdenko Čebašek-Travnik, nekdanjega direktorja Onkološkega inštituta Janeza Remškarja, tudi več drugih zdravnikov in menedžerjev iz slovenskih bolnišnic …

NEJC3028 1

 

Vir: Finance


Nazaj na seznam