Vzajemna je na današnji novinarski konferenci sporočila, da mora zaradi visoke rasti stroškov za zdravstvene storitve in s tem višjih odhodkov v zdravstvu s septembrom uskladiti premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Polna mesečna premija brez popusta bo znašala 35,67 evra, s triodstotnim popustom pa 34,60 evra. Predsednik uprave Aleš Mikeln je ob tem opozoril na anomalije v zdravstvu, ki vplivajo na visoko rast stroškov, ter napovedal pogovore s pristojnimi za obvladovanje stroškov ter zagotavljanje dolgoročne stabilnosti zdravstvenega sistema. V zdravstvu smo namreč sredstva povečali že za milijardo letno, a bolniki tega večinoma ne občutijo.

Vzajemna je v letošnjem letu zabeležila visoko rast stroškov zdravstvenih storitev tako zaradi povečanega obsega zdravstvenih storitev, kot tudi višjih cen zdravstvenih storitev ter programov za skrajševanje čakalnih dob, ki jih sofinancira dopolnilno zavarovanje. Za letošnje leto so v Vzajemni v poslovnem načrtu v skladu z načrti in napovedmi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstva za zdravje načrtovali 5,5-odstotno povečanje povprečnih odhodkov za zdravila in zdravstvene storitve, vendar pa gibanja v prvi polovici leta in ocene do konca leta kažejo, da bo to povišanje na ravni 9 odstotkov. Vzajemna je tako samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta zabeležila že več kot dva milijona izgube pri dopolnilnem zavarovanju. Brez dodatne korekcije premije bi konec leta zabeležila izgubo 9 milijonov evrov in ogrozila stabilnost financiranja zdravstva iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vzajemna je sicer že tri leta zapored (2016-2018) zabeležila negativen izid pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju (kumulativno kar 11,3 milijona).

Za obvladovanje tveganj, povezanih s spreminjanjem škod (odhodkov za zdravila in zdravstvene storitve) iz naslova dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, Vzajemna redno spremlja dogodke iz zunanjega okolja, ki vplivajo na škodno dogajanje in poslovanje, tveganja ter kapitalsko ustreznost zavarovalnice. Na zgoraj navedene dejavnike, kakor tudi na gospodarsko rast, stopnjo zaposlenosti, demografske spremembe, inflacijo in težave pri financiranju zdravstvenega sistema pa Vzajemna ne more vplivati, zato jih je težko natančno napovedati. Že majhen odklon od predvidenih stroškov na letni ravni pomeni velik odmik – povišanje škod za samo odstotek namreč predstavlja skoraj tri milijone višje odhodke.

Po svoji vsebini je dopolnilno zdravstveno zavarovanje močno odvisno od gibanj v obveznem zavarovanju. V zadnjih letih je gospodarska rast (zaposlovanje, rast plač) vplivala na višje prihodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zato se povišujejo tudi odhodki ZZZS. V letu 2019 je tako v finančnem načrtu ZZZS predvidena rast odhodkov za 7,26 odstotka (Slika 1). Višji odhodki so načrtovani za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev, skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu, dogovorjeno povišanje plač in zagotovitev boljše oskrbe zavarovanih oseb. Višji odhodki ZZZS pomenijo hkrati višja doplačila k zdravstvenim storitvam za državljane brez zavarovanja oziroma višje breme za zavarovance z dopolnilnim zavarovanjem. Te napovedi mora pri načrtovanju in zagotavljanju svojega stabilnega poslovanja na področju dopolnilnega zavarovanja upoštevati tud Vzajemna.

Slika 1: Odhodki ZZZS 2017, 2018 in 2019 – modra krivulja kaže občutno povečanje v letošnjem letu.

 32

                      Vir: ZZZS Letna poročila, MF Bilten javnih financ

Zdravstvo v desetletju že milijardo evrov več denarja letno

Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je ob tem napovedal, da bodo zaradi zadnjih trendov silovitega naraščanja stroškov v zdravstvu okrepili pogovore s ključnimi akterji v zdravstvu o nujno potrebnih ukrepih za obvladovanje in stabilnost zdravstvenega sistema v prihodnjih letih.

Od leta 2008 je naša država sredstva za zdravstvo samo z obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem postopno povečala za več kot milijardo letno, največ od 2013 dalje (Slika 2), pri čemer ni podatkov, koliko so temu sledili tudi rezultati, kot na primer večja dostopnost. »Žal se v času, ko bi to morali, v državi ni nihče lotil izboljšanja organizacije in vzpostavitve reda in dobrega upravljanja v zdravstvu, ampak se je govorilo samo o denarju. Tako je politika prejšnje vlade zgolj prenašala breme svojih političnih obljub na zavarovance, ki danes za to plačujemo ceno,« pravi Mikeln in dodaja, da so ves čas opozarjali na posledice.

Slika 2: Gibanje odhodkov ZZZS in DZZ

31

  • Opomba: 2019 ZZZS: plan 3.055 mio EUR, ocena 3.242 mio EUR
  • Vir: ZZZS Letna poročila, SZZ S obrazci
  • Maja 2012 je bil sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je zmanjšal odstotke vrednosti zdravstvenih storitev, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za 5 odstotnih točk. Prihranek ZZZS na letni ravni je bil ocenjen na 66,3 mio EUR, kar je omogočilo znižanje odhodkov v ZZZS v letu 2013.

Ker se povečuje poraba v obveznem zavarovanju, temu sledijo tudi stroški doplačil k zdravstvenim storitvam in s tem sredstva dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Dopolnilno zavarovanje tako letno predstavlja že 500 milijonov evrov, vendar zavarovalnice niso vključene v pogajanja o vsakoletnem Splošnem dogovoru, s katerim ZZZS in Ministrstvo za zdravje opredelita obseg in cene storitev, plače v zdravstvu – skratka, porabo 3,6 milijarde evrov denarja, ki ga zberemo z obveznim in dopolnilnim zavarovanjem.

Težava je tudi v tem, da se Splošni dogovor kot eden temeljnih dokumentov zdravstva podpisuje sredi tekočega leta z veljavnostjo za nazaj, namesto da bi zdravstvo strateško dolgoročneje načrtovali. Še več, sredi leta se še dodatno sprejemajo aneksi, ki prav tako veljajo za nazaj. »Tako pomemben sistem, kot je zdravstvo, potrebuje dolgoročnejše planiranje, ne nazadnje tudi vsako podjetje pripravi poslovni načrt za naslednje leto in strateški dokument za naslednjih nekaj let, v zdravstvu pa vsi kar nekako dopuščamo način dela, kjer se sprejemajo ad hoc rešitve in potem sproti gasijo požari. To ni pametno in kot vidimo v praksi, tudi ni dobro za bolnike,« pravi Aleš Mikeln.

Zavarovalnice kot pomemben plačnik bi morale v imenu svojih zavarovancev z namenom zagotavljanja kakovosti in obvladovanja stroškov ter s tem premij sodelovati v pogajanjih za pripravo Splošnega dogovora, še posebej v primerih, kjer Vzajemna krije 90 odstotkov cene zdravstvene storitve ali zdravila, kar ni noben delež niti doplačilo, temveč  praktično celoten znesek. Smiselno bi bilo, da zavarovalnice ta del v celoti prevzamejo nase, skupaj s pogajanji z dobavitelji in organizacijo na teh področjih (nenujni reševalni prevozi, zdravila itd.).

Vsaka odločitev v zdravstvu, pa naj si bodo to dodatni programi, skrajševanje čakalnih dob, plače zdravnikov in medicinskih sester, prerazporejanje zdravil med listami, z zakonom določena provizija izvajalcem za vsak izstavljeni račun (0,75 – 1 %), financiranje sistema kartice zdravstvenega zavarovanja (zavarovalnice ZZZS vsako leto plačajo 1,8 milijona letno) … vse to vpliva tudi na višja doplačila ljudi brez zavarovanja oziroma na višje stroške dopolnilnega zavarovanja, ki se odrazijo v premijah. »Nekateri od teh stroškov so tudi povsem nepotrebni,« je povedal Aleš Mikeln in še posebej izpostavil plačevanje provizije izvajalcem za izdane račune in predrag sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, za katerega so samo zavarovalnice ZZZS-ju v 20 letih od uvedbe plačale že preko 36 milijonov evrov.   

V primeru vrnitve na stanje pred ZUJF uskladitev premij ne bi bila potrebna

Poleg tega so v Vzajemni poudarili še večletno prenašanje dodatnih bremen na dopolnilno zavarovanje s povečevanjem deležem kritij, s čimer se je razbremenjevalo ZZZS in obremenilo  bodisi neposredno državljane ali zavarovance z dopolnilnim zavarovanjem, saj niti presaditve organov ni več brez doplačil oziroma dopolnilnega zavarovanja. Najbolj so se doplačila povečala v času gospodarsko finančne krize in Vzajemnini izračuni kažejo, da sedanje povišanje premij ne bi bilo potrebno, če bi deleže popravili nazaj na stanje na dan 31. 5. 2012 oziroma pred uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF).  S tem bi v Sloveniji tudi povečali obseg javnih sredstev za zdravstvo, ki se je s krizo začel zmanjševati.

Na primer: če je moral posameznik za zamenjavo kolenskega sklepa pred 31. 5. 2012 doplačati približno 390 evrov, je danes to doplačilo že preko 770 evrov (tako zaradi povečanja deleža doplačila s 5 na 10 odstotkov kot zaradi višjih cen). Pri možganski kapi s hudo diagnozo ali postopki je bilo prej doplačilo tisoč evrov, danes preko 1.330.

Kako se je višina kritja iz dopolnilnega zavarovanja povečevala od njegove uvedbe do danes (povečanje obveznosti zavarovalnic z x -> y %):

  • Zdravila z vmesne liste: 50 % -> 90 % (zavarovalnice krijejo 90 % cene vseh zdravil z vmesne liste)
  • Zobna protetika: 55 % -> 90 %
  • Očesni pripomočki: 50 % -> 90 %
  • Nenujni reševalni prevozi: 40 % -> 90 %
  • Zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega: 40 % -> 90 %
  • Zdravila s pozitivne liste: 20 % -> 30 %
  • Specialistično-ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja …: 5 % -> 20 %
  • Specialistično-ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja pri poškodbah izven dela: 20 % -> 30 %
  • Presaditev organov in drugi najzahtevnejši operativni posegi: 1 % -> 10 %

Nekaj statističnih podatkov o dopolnilnem zavarovanju

V letu 2018 je imelo stroške (kritje doplačil) iz naslova dopolnilnega zavarovanja pri Vzajemni 773.487 zavarovancev (43 % moških in 57 % žensk).

Oseb, starih 65 let ali več, je bilo 252.186 oziroma 32,6 %. Oseb, mlajših od 65 let, pa 521.301 oziroma 67,40 %.Na prve se nanaša kritje 59,44 % doplačil, mlajše pa 40,56 %.

Najvišja doplačila Vzajemna beleži pri osebah, ki so bile stare 76, 68, 75, 66, 78, 77, 67, 69 , 71 in 80 let (navedenih je prvih 10 starosti z najvišjimi stroški po padajoči vrednosti).

Več kot 1.000 EUR doplačil je bilo pri 67.412 zavarovancih.

Več kot 10.000 EUR doplačil je bilo pri 653 zavarovancih.

Več kot 30.000 EUR doplačil je bilo pri 72 zavarovancih.

Več kot 50.000 EUR doplačil je bilo pri 13 zavarovancih.

Če upoštevamo (trenutno) višino letne premije (s triodstotnim popustom), je imelo višje stroške od letne premije 174.965 zavarovancev.

Primer zavarovanca: starost 62 let, moški

Doplačila za zavarovanca so v letu 2018 znašala skoraj 55 tisoč evrov. Glavnina stroška se nanaša na zdravilo z delovanjem na živčevje, za katerega doplačilo znaša 90 %. V letu 2018 je prejel skupaj 12 različnih zdravil. Stroški po vrsti dejavnosti so prikazani v spodnji tabeli:

29 

Skoraj 16 milijonov premije že iz drugih zavarovanj

Vzajemna se je sicer v zadnjih letih osredotočila na razvoj in ponudbo drugih zavarovanj in danes ponuja širok spekter zavarovanj, s katerimi želijo čim bolj slediti potrebam trga in poskrbeti za celovito zdravstveno varnost posameznika in družine. Vse več zavarovancev ima namreč poleg dopolnilnega tudi druga zavarovanja, tako da Vzajemna skupaj beleži že preko milijona dolgoročnih zavarovalnih polic, približno 200.000 iz naslova drugih zavarovanj. V letu 2018 je samo v tem delu zbrala že 15,6 milijona evrov obračunane kosmate premije.

 4

V zadnjih letih je zelo zanimivo zavarovanje Zdravstvena polica, ki omogoča takojšen dostop do specialistične obravnave in preko 850 operacij, drugega mnenja in tako dalje pri najboljših izvajalcih doma in v tujini. V 2018 so zavarovanje nadgradili tudi s ponudbo za starejše (Specialisti senior), s čimer omogočajo, da imajo tudi starejši od 65. let možnost hitrega dostopa do specialističnih storitev. Velik porast beležijo pri letnih zavarovanjih za tujino Multitrip. Uspešno pa tržijo tudi vsa svoja nezgodna zavarovanja ter zavarovanja za težje bolezni.


Nazaj na seznam