Visok krvni tlak

prof. dr. Aleš Žemva, dr. med, 4. april 2010
Zvišan krvni tlak je eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, zato je pomembno, da poznate vrednost svojega krvnega tlaka. Merjenje krvnega tlaka doma vam lahko pomaga odkriti zvišane vrednosti, če ste že zboleli, pa pripomore k boljšemu nadzorovanju bolezni. V nadaljevanju predstavljamo vzroke in slabosti zvišanega krvnega tlaka ter priporočila, kako lahko krvni tlak znižamo.
Kri oskrbuje vsak del telesa s kisikom, zato mora neprestano krožiti po telesu in prenašati kisik iz pljuč do vsake telesne celice. Podobno je s številnimi drugimi hranilnimi snovmi, ki jih celice potrebujejo za življenje. Kri se pretaka po žilah, če jo na enem koncu potiskamo. S tem ustvarimo potisno silo, ki jo fizikalno imenujemo tlak. Če na enem koncu žile povečamo tlak, steče kri proti mestu z nižjim tlakom. Čim večja je tlačna razlika med enim in drugim koncem žile, večji je pretok krvi.

Vse žile v telesu si lahko predstavljamo kot eno samo dolgo žilo. Na enem koncu je srce, ki potiska kri v žilo. Tik za srcem je krvni tlak najvišji, zato mora biti tudi žila zelo čvrsta – to je velika odvodnica (aorta). Tik pred srcem (kjer se kri vrača v srce) je krvni tlak najnižji, zato je tudi žilna stena lahko razmeroma šibka – to je velika srčna dovodnica. Razlika v tlakih, ki jo ustvarja srce s potiskanjem krvi v aorto, omogoča pretok krvi po žilah.   

Srce deluje v dveh taktih. Najprej se razširi in napolni s krvjo, zatem se skrči in potisne kri v aorto. Nato se mora spet napolniti. Ko se skrči (to fazo delovanja srca imenujemo sistola), nastane v žilah potisni (sistolični ali »zgornji«) krvni tlak. Ko se srce polni (to fazo delovanja srca imenujemo diastolo), se tlak v žilah manjša. Tik pred ponovnim skrčenjem srca je tlak v žilah najmanjši – imenujemo ga diastolični (»spodnji«) krvni tlak.

Zakaj je visok krvni tlak (hipertenzija) nevarna bolezen?


Če so žile dlje izpostavljene visokemu krvnemu tlaku, se njihove stene postopoma spremenijo. Da bi žile zdržale visok krvni tlak, se srednja mišična plast stene žile zadebeli, notranja plast pa zatrdi. Taka žila rada poči, kar povzroči krvavitev. Če poči žila v možganih, pride do možganske krvavitve. Pravimo, da je bolnik doživel eno od oblik možganske kapi.

V zatrdelih žilah se pogosto tvorijo krvni strdki, ki žilo zamašijo. Če se to zgodi v srčnih (koronarnih) žilah, ki oskrbujejo srčno mišico, pride do srčne kapi (miokardni infarkt). Če se to zgodi v možganskih žilah, nastane ena od oblik možganske kapi. Če se to zgodi v žilah udov, prizadeti del uda odmre, ker nima dovolj kisika in hranil – pravimo, da je nastala gangrena. Zaradi zoženja in zapore ledvičnih arterij prenehajo delovati ledvice. Zaradi sprememb na žilah oči prizadeta oseba lahko oslepi. Osebe z visokim krvnim tlakom so torej izpostavljene večji nevarnosti zlasti srčne in možganske kapi v primerjavi z osebami z normalnim krvnim tlakom.

Kaj je normalen in kaj visok krvni tlak?


Znano je, da nevarnost za bolezni srca in ožilja začne naraščati, če krvni tlak preseže vrednost 120/80, zato je optimalni krvni tlak nižji kot 120/80. O visokem krvnem tlaku (hipertenziji) govorimo, če je sistolični krvni tlak 140 mm živega srebra ali več in diastolični krvni tlak 90 mm živega srebra ali več. Raziskave so pokazale, da je nad to mejo koristno povišani tlak zdraviti. Normalen in visok krvni tlak delimo na več stopenj, kar je razvidno iz razpredelnice.


Stopnja Sistolični krvni tlak
(mm živega srebra)
Diastolični krvni tlak
(mm živega srebra)
Optimalen krvni tlak    <120 <80
Normalen krvni tlak <130 <85
Visoko normalen krvni tlak 130 - 139 85 - 89
Blaga hipertenzija 140 - 159 90 - 99
Zmerna hipertenzija 160 - 179 100 - 109
Huda hipertenzija ≥ 180 ≥ 110


Kako merimo krvni tlak?


Krvni tlak merimo s pomočjo aneroidov (merilniki na pero), merilnikov na živo srebro (sfigmomanometrov) ter polavtomatskih in avtomatskih (»elektronskih«) merilnikov. Krvni tlak se spreminja od srčnega utripa do srčnega utripa (srce ob vsakem utripu ustvari krvni tlak, ki je v tistem trenutku najprimernejši za optimalno prekrvljenost vseh delov telesa), zaradi česar posamezne izmerjene vrednosti ne pomenijo veliko. Krvni tlak je treba meriti čim večkrat in izračunati povprečje meritev. Škoda na žilah nastane, če so žile dlje (več tednov, mesecev ali let) izpostavljene visokemu krvnemu tlaku. Posamezni skoki krvnega tlaka (če niso ekstremni) pa žil ne okvarijo.

Meritev krvnega tlaka poteka tako, da oseba sedi. Pred meritvijo je potreben nekajminutni počitek v mirnem prostoru. Manšeto namestimo na nadlaht v višini srca in jo najprej napihnemo tako, da merilnik pokaže 20 mm živega srebra višji tlak od tistega, ki ga pričakujemo. Zrak nato postopoma spuščamo iz manšete. Ob tem krvni tlak v manšeti pada in manšeta vedno manj pritiska na žilo (arterijo). V nekem trenutku zaslišimo prve šume (po odkritelju jih imenujemo šume Korotkova), ki nastanejo zaradi toka krvi takrat, ko je tlak v arteriji višji od pritiska manšete in potisne kri po žili. Sprva se to dogaja samo takrat, ko je krvni tlak v arteriji najvišji – izmerjeno vrednost ob nastanku prvih šumov imenujemo sistolični krvni tlak. Ko nadaljujemo zniževanje tlaka v manšeti, postanejo šumi zamolkli in vse tišji ter končno neslišni. Takrat se arterija zaradi pritiska manšete sploh več ne zapira, ker tudi najnižji tlak v njej zadošča za pretok krvi. Izmerjeno vrednost tlaka, ob katerem šumi popolnoma izginejo, imenujemo diastolični krvni tlak.


Samomeritve krvnega tlaka


Zdravniki želimo, da si bolniki sami merijo krvni tlak, zadošča enkrat dnevno. Krvni tlak naj si bolnik izmeri tik preden vzame zdravilo, ker naj si glede na izmerjene vrednosti sam prilagodi dozo zdravila, seveda v okvirih, ki jih določi zdravnik. Najprimernejši čas merjenja krvnega tlaka je zjutraj. Zdravila pa je najbolje zaužiti s hrano, ker jih tako bolnik lažje prenaša. Če jemlje bolnik zdravila tudi zvečer, naj si seveda pred tem izmeri krvni tlak in vzame zdravila z večerjo.

Če si bolnik izmeri sistolični krvni tlak med 120 in 140 mm živega srebra, pomeni, da je zdravilo, ki ga je vzel prejšnji dan zjutraj, delovalo 24 ur. To pomeni, da je bila včerajšnja doza zdravila ustrezna, zato bo danes vzel enako količino zdravila. Če bolnik zjutraj izmeri sistolični tlak večji od 140 mm živega srebra, pomeni, da je bila včerajšnja doza premajhna, zato bo vzel višjo dozo zdravila. Če je sistolični tlak zjutraj manj kot 120 mm živega srebra, pomeni, da je bila včerajšnja doza prevelika, zato jo bo zmanjšal. Če je sistolični tlak pod 100 mm živega srebra, tisti dan ne bo vzel nobenega zdravila.


Zakaj nastane visok krvni tlak?


Visok krvni tlak v žilah (arterijah) nastane, ker so žile preveč skrčene. Pri desetih odstotkih bolnikov so vzrok za visok krvni tlak bolezni ledvic in ledvičnih arterij, bolezni nadledvičnih žlez, nekatere srčne in žilne bolezni ter bolezni osrednjega živčevja. V teh primerih je visok krvni tlak ozdravljiv, saj se zniža, ko omenjene bolezni pozdravimo. Pri večini bolnikov (90 odstotkov) ne vemo, zakaj je nastal visok krvni tlak. Pravimo, da imajo esencialno (primarno, prvobitno) arterijsko hipertenzijo. Ker vzroka za visok krvni tlak ne poznamo, ga tudi odstraniti ne moremo, zato krvni tlak znižujemo z zdravili, ki  jih mora bolnik redno jemati vse življenje.


Visok krvni tlak v starosti


V poznejših letih arterije zatrdijo zaradi ateroskleroze. Ko se srce skrči, pošlje kri v aorto, katere stene so pri starostniku trde in se ne morejo dovolj razširiti, kot se to zgodi pri mlajši osebi, pri kateri je stena aorte in velikih žil bolj raztegljiva. S tem, ko se pri mlajši osebi stena aorte in velikih žil razširi, namreč ublaži porast sistoličnega krvnega tlaka. Pri starejših osebah se to ne zgodi, zato imajo višji sistolični krvni tlak. Razen tega se po 50. letu starosti diastolični krvni tlak postopoma znižuje. Pri mladih, ki imajo bolj prožno aorto, se namreč ta v diastoli skrči in s tem dvigne diastolični krvni tlak. Pri starejših se to ne zgodi, zato je diastolični krvni tlak v starosti nekoliko nižji.

V starosti je precej pogosta ortostatska hipotenzija, kar pomeni, da se krvni tlak zniža, ko oseba vstane iz sedečega položaja. O ortostatski hipotenziji govorimo, če se sistolični krvni tlak zniža za več kot 20 mm živega srebra, ko oseba vsaj eno minuto mirno stoji, potem ko se je dvignila iz sedečega ali ležečega položaja. Ortostatska hipotezija je prisotna pri več kot desetih odstotkih oseb s hipertenzijo v starosti. Ortostatska hipotenzija nastane, ker se vene v nogah nezadostno skrčijo, ko oseba vstane. Vzrok je v motenem delovanju baroreceptorjev. To so čutne celice v žilah vratu, ki zaznajo znižanje krvnega tlaka, ko se dvignemo. Da se zaradi znižanja krvnega tlaka ne bi poslabšala prekrvljenost možganov, čutne celice sprožijo refleks, ki povzroči, da se žile v nogah skrčijo in da srce hitreje črpa kri. Tako pride več krvi do srca in v možgane. V starosti ti refleksi slabše delujejo. Zato se ob spremembi položaja telesa žile v nogah ne skrčijo, v srce se vrača premalo krvi, tudi srce samo ne pohiti, zato krvni tlak pade, kar imenujemo ortostatska hipotenzija. Ortostatska hipotenzija je zlasti izrazita po obrokih hrane, ko se več krvi nabere v prebavilih. Tudi žile v prebavilih bi se morale ob spremembi položaja telesa skrčiti, pa se v starosti ne skrčijo zadosti, kar povzroči ortostatsko hipotenzijo. Zaradi možnosti ortostatske hipotenzije je potrebo krvni tlak pri starejših meriti sede in stoje. Krvni tlak izmerjen stoje, naj bo tudi merilo pri odmerjanju zdravil za znižanje krvnega tlaka.

Kakšne težave imajo bolniki z visokim krvnim tlakom?


Osebe z blagim zvišanjem krvnega tlaka imajo zelo malo težav ali pa težav sploh nimajo. Zato se lahko zgodi, da sploh ne vedo za visok krvni tlak in ga tudi ne zdravijo. Bolniki z zmernim in hudim zvišanjem krvnega tlaka imajo glavobole, vrtoglavice, šumenje v ušesih in krvavitve iz nosa. Telesna zmogljivost se zmanjša, hitreje se utrudijo. Ponoči hodijo večkrat na vodo, tudi če zvečer ne uživajo tekočine. Kasneje se pojavijo bolezenski znaki, ki izvirajo iz organov, ki jih visok krvni tlak okvari. Razvijejo se znaki popuščanja srca in ledvic ter okvare oči in osrednjega živčnega sistema.


Kako lahko krvni tlak znižamo?


Imamo več možnosti. Osnova zniževanja krvnega tlaka je zdrav življenjski slog, ki vključuje naslednje ukrepe:
  • Če bolnik z visokim krvnim tlakom kadi, mu svetujemo, da opusti to škodljivo razvado. Kajenje zvišuje krvni tlak, poleg tega pa že samo po sebi pospešuje aterosklerozo. Razen tega kajenje povečuje tveganje za raka na pljučih, v ustih, požiralniku, grlu, požiralniku in želodcu, povzroča tudi kronični bronhitis.
  • Prekomerno prehranjene osebe naj shujšajo. Visok krvni tlak in debelost sta namreč vzročno povezana, zato se ob znižanju telesne teže za pet kilogramov pogosto zniža tudi krvni tlak. Za znižanje krvnega tlaka ni nujno, da bolnik shujša do idealne telesne teže. Zmanjšanje telesne teže ima še druge koristne učinke: izboljša se sladkorna bolezen, znižajo se maščobe v krvi, zmanjša se nevarnost  nastajanja strdkov v žilah, poveča se telesna zmogljivost, manj trpijo obrabljeni sklepi. Med hujšanjem naj bolnik pridobi zdrave prehranske navade, ki naj se jih nato drži vse življenje, da se ne bi ponovno zredil.
  • Oseba z visokim krvnim tlakom naj uživanje alkohola omeji na zmerne količine, na primer do dva decilitra vina na dan. Seveda nikogar ne spodbujamo, da bi alkohol sploh užival.
  • Uživanje soli naj bo omejeno na manj kot šest gramov dnevno. Bolnikom priporočamo da ne uživajo salame, šunke, pršuta in konzervirane hrane, ki vsebujejo veliko soli. Svetujemo jim tudi, da hrani ne dodajajo soli potem, ko je postrežena. Več težav pri tem imajo starejši, ki imajo na jeziku manj čutnic za slan okus. Zato se jim zdi hrana brez okusa in ji radi dodajo sol. Prav starejšim bolnikom pa omejevanje soli najbolj koristi pri zniževanju krvnega tlaka.
  • Osebe z visokim krvnim tlakom naj uživajo zadosti sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko kalija, magnezija in kalcija. Ti minerali namreč zmanjšujejo krvni tlak. Uživanje kalcija poleg tega preprečuje osteoporozo.
  • Osebe z visokim krvnim tlakom naj uživajo uravnoteženo prehrano, pri kateri vnos kalorij ne presega energetskih potreb. Glavni vir energije naj bodo ogljikovi hidrati. Priporočamo uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov, uživanje sladkorja (glukoze) v čisti obliki pa naj bo omejeno. Priporočamo omejitev maščob in hrane bogate s holesterolom. Hrana mora vsebovati dovolj prehranskih vlaknin.
  • Priporočamo redno telesno dejavnost, na primer živahno hojo 30 do 45 minut trikrat na teden. Takšno gibanje bolj zniža krvni tlak kot težja telesna dejavnost.
Če se krvni tlak kljub zdravemu življenjskemu slogu ne zniža dovolj, mora bolnik pričeti jemati zdravila. Zdravljenje pričnemo z majhnimi odmerki, ki jih postoma povečujemo.

Uporabljamo zdravila, ki dolgo delujejo, kar omogoča, da jih bolniki jemljejo le enkrat na dan. Zdravila za zniževanje visokega krvnega tlaka je praviloma potrebno jemati vse življenje in redno. Bolnik naj si, preden vzame zdravilo, izmeri krvni tlak in vrednost zabeleži v koledarček, ki naj ga pokaže ob obisku pri zdravniku. Tako bo zdravnik lažje zdravil hipertenzijo, saj ne želimo, da bi krvni tlak preveč ali premalo znižali. Bolnike tudi opozorimo, da nekatera zdravila zoper revmo zvišujejo krvni tlak, ker zadržujejo sol v ledvicah. Zato hipertonikom svetujemo, da jemljejo čim manj zdravil zoper bolečine v sklepih. Prosimo jih, da so še posebej pozorni na morebiten pojav neželenih stranskih učinkov zdravil, ki so našteti v navodilu, ki je priloženo vsaki škatlici zdravila.

Kot omenjeno, je ortostaska hipotenzija poseben problem pri starostniku s povišanim krvnim tlakom. Z zdravljenjem se lahko ortostatska hipotenzija zmanjša. Žal je ortostatska hipotenzija lahko tudi neželeni stranski učinek zdravil za znižanje krvnega tlaka.

Kako lahko ortostatsko hipotenzijo omilimo ali preprečimo? Bolniku svetujemo, da vstaja počasi, zlasti če se je ravno zbudil iz spanja. Najprej naj posedi v postelji vsaj kakšno minuto ali dve. Nato lahko počasi vstane. Dobro je, če se lahko pri tem na kaj opre, na primer na stol ali kak drug del pohištva. Svetujemo, da bolnik spi z visokim vzglavjem in da telovadi v postelji, preden vstane – zlasti z nogami. Pomaga tudi, če bolnik preden vstane popije štiri decilitre vode, ki raztegne želodec, kar povzroči, da postane bolj dejavno simpatično živčevje, kar dvigne krvni tlak.

Prijava na e-novice

Prijavite se na Vzajemnine elektronske novice. V spodnji okvirček vpišite vaš elektronski naslov in potrdite prijavo:
RSS